TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Revizija se zavrže.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.

O vprašanju uporabe predpisa v upravnem odločanju obstaja ustaljena upravnosodna praksa Vrhovnega sodišča, od katere izpodbijana sodba ne odstopa. Ponovno odločanje o tem vprašanju pa tudi ne bi prispevalo k zagotovitvi pravne varnosti, enotni uporabi prava ali k razvoju prava preko sodne prakse. Zato to vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

Vprašanje rušitve dela zakonito zgrajenega objekta se ne nanaša na vsebino te zadeve, kjer je v postopku ugotovljeno, da gre v celoti za nelegalno gradnjo in je bil zato revidentu izrečen inšpekcijski ukrep na podlagi 152. člena ZGO-1. Zato tudi to vprašanje ni pomembno pravno vprašanje (2. točka drugega odstavka 83. člena ZUS-1).

Navedba, da ima odločitev v vsakem primeru za revidenta hude posledice, saj mu grozi rušenje objekta (kmečke lope), za dovoljenost revizije, zaradi zelo hudih posledic izpodbijanega akta ne zadošča. V skladu s trditvenim in dokaznim bremenom bi moral revident natančno navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, in konkretne razloge, zaradi katerih bi bile posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati.