Odlok o razglasitvi Gradu Rajhenburg in njegovega območja za kulturni spomenik državnega pomena

3849. Odlok o razglasitvi Gradu Rajhenburg in njegovega območja za kulturni spomenik državnega pomena

Na podlagi 5., 6., 12., 13. in 79. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) in 21. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 71/94, 23/96, 47/97 in 23/99) je Vlada Republike Slovenije na 123. seji dne 9. 9. 1999 izdala

O D L O K
o razglasitvi Gradu Rajhenburg in njegovega območja za kulturni spomenik državnega pomena

Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enoto dediščine:

Brestanica – Območje gradu Brestanica (EŠD11168),

Brestanica – Grad Rajhenburg (EŠD 46).

Enoti imata zaradi izjemnih kulturnih, umetnostno-arhitekturnih, zgodovinskih in krajinskih lastnosti poseben pomen za Republiko Slovenijo. Zato jo razglašamo za kulturni spomenik državnega pomena z lastnostmi umetnostno-arhitekturnega, zgodovinskega in krajinskega spomenika.

Grad Rajhenburg, postavljen na strmem skalnem pomolu nad Brestanico, je najstarejši na Slovenskem izpričani srednjeveški grad, v virih omenjen že leta 895. Grad z izjemnimi prostorskimi sklopi iz različnih obdobij stavbne zgodovine, zlasti z romanskim obrambnim stolpom, romansko dvonadstropno in gotsko dvonadstropno kapelo ter z najstarejšo ohranjeno profano grajsko slikarijo na slovenskih tleh, datirano v 20. leta 16. stoletja, je današnjo podobo dobil okrog leta 1600, ko ga je Gall pl. Gallenstein preoblikoval v mogočno renesančno rezidenco s poligonalno tlorisno zasnovo. Grad je imel izjemno vlogo kot zbirališče izgnancev med drugo svetovno vojno.

Meje varovanega in vplivnega območja spomenika so vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000. Izvirnika načrta, ki sta sestavni del tega odloka, hranita Ministrstvo za kulturo, Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino in Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu: zavod).

Vplivno območje spomenika obsega vse površine radialno v razdalji 200 metrov od grajskega kompleksa ter območja v širši okolici, na katerih bi bili postavljeni objekti ali zasajene kulture, ki bi s svojo namembnostjo, obliko ali velikostjo lahko negativno vplivali na zaščitene elemente spomenika.

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: