4178. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodiščih (ZS-I)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodiščih (ZS-I)
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodiščih (ZS-I), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 17. novembra 2009.
Ljubljana, dne 25. novembra 2009
dr. Danilo Türk l.r.
Predsednik Republike Slovenije
Z A K O N
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O SODIŠČIH (ZS-l)
V Zakonu o sodiščih (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo in 45/08) se v drugem stavku drugega odstavka 13. člena za besedilom »dajati sodiščem« doda besedilo »oziroma državnim organom, ki jih določi sodišče«.
28. člen se spremeni tako, da se glasi:
Sodni svet ima naslednje pristojnosti:
-
predlaga državnemu zboru kandidate za izvolitev v sodniško funkcijo;
-
predlaga državnemu zboru razrešitev sodnika;
-
imenuje in razrešuje predsednike sodišč, razen predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije;
-
odloča o napredovanju v višji sodniški naziv in o hitrejšem napredovanju v plačnih razredih, v položaj svetnika ali na višje sodniško mesto ter o izjemnem napredovanju v višji sodniški naziv;
-
odloča o pritožbi zoper odločbo o premestitvi oziroma imenovanju na sodniško mesto, v sodniški naziv oziroma na položaj svetnika in zoper odločbo o uvrstitvi v plačni razred;
-
odloča o nezdružljivosti sodniške funkcije;
-
daje mnenje k predlogu proračuna za sodišča in mnenje državnemu zboru o zakonih, ki urejajo položaj, pravice in dolžnosti sodnikov ter osebja sodišč;
-
sprejme merila za kakovost dela sodnikov za oceno sodniške službe in merila za kakovost dela sodišč;
-
določa število sodniških mest na posameznem sodišču;
-
spremlja, ugotavlja in analizira učinkovitost in uspešnost dela sodišč, o čemer sprejme letno poročilo o učinkovitosti in uspešnosti sodišč;
-
obravnava in odloča o utemeljenosti pritožbe sodnika, ki meni, da je bila kršena njegova zakonska pravica, kršen njegov neodvisni položaj ali neodvisnost sodstva;
-
opravlja druge zadeve, če zakon tako določa.
Sodni svet odloča o predlogih za izvolitev sodnikov, o imenovanjih in napredovanjih sodnikov, o uvrstitvah v plačni razred, o pritožbah zoper odločbo o premestitvi oziroma imenovanju na sodniško mesto, v sodniški naziv oziroma na položaj svetnika, o pritožbah zoper odločbo o uvrstitvi v plačni razred, o predlogih za razrešitev sodnikov, o merilih za kakovost dela sodnikov in merilih za kakovost dela sodišč in sprejme letno poročilo o učinkovitosti in uspešnosti sodišč, z dvotretjinsko večino vseh članov.
Podatki, ki se nanašajo na posameznika, se hranijo petnajst let po dnevu prenehanja funkcije.«.
Za 28. členom se dodajo novi 28.a, 28.b in 28.c člen, ki se glasijo:
Sodni svet odloča na sejah.
Odločitve sodnega sveta o izvolitvi, imenovanju, napredovanju v plačnem razredu, v nazivu, na položaj ali na višje sodniško mesto, dodelitvi ali premestitvi sodnika, oziroma o imenovanju ali razrešitvi predsednika sodišča in o pritožbah sodnikov morajo biti obrazložene in po izkazani vročitvi objavljene na spletni strani sodnega sveta v anonimizirani obliki.
Minister, pristojen za pravosodje, in predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije se lahko na povabilo sodnega sveta udeležita seje sodnega sveta in imata pravico do razprave brez pravice do glasovanja, zlasti kadar sodni svet obravnava zadeve sodne ali pravosodne uprave, obravnava letno poročilo učinkovitosti in uspešnosti sodišč, sprejema mnenje k predlogom zakonov, ki urejajo položaj, pravice in dolžnosti sodnikov, kadar sprejema načelna stališča o razmerah v sodstvu ali kadar obravnava predlog proračuna za sodstvo.
S poslovnikom, ki ga sodni svet sprejme z dvotretjinsko večino vseh članov, se uredi postopek poteka sej in način odločanja v zadevah, ki niso zajete v drugem odstavku 28. člena tega zakona, ter druga vprašanja v zvezi z delom sodnega sveta.
Letno poročilo sodnega sveta iz desete alinee prvega odstavka 28. člena tega zakona, v katerem sodni svet oceni izvajanje sodne oblasti, obsega:
1.
področje kadrovske opremljenosti sodišč:
-
število sodnikov in sodnega osebja, ki so reševali posamezno vrsto zadev (sodniki, strokovni sodelavci, drugo sodno osebje);
-
dejanska prisotnost in odsotnost sodnikov in sodnega osebja na delovnem mestu (v dneh);
2.
področje sodne statistike:
-
nove pomembnejše in druge zadeve (pripad) v določenem obdobju;
-
rešene pomembnejše in druge zadeve v določenem obdobju;
-
nerešene pomembnejše in druge zadeve v določenem obdobju;
-
prenosi pristojnosti za rešitev pomembnejših in drugih zadev (105.a člen tega zakona);
-
dodeljene zadeve specializiranemu oddelku sodnikov, ki sodijo v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala, terorizma, korupcijskih in drugih podobnih kaznivih dejanj;
3.
področje sodnih zaostankov sodišč:
-
doseganje zastavljenih ciljev iz sprejetega poslovnega načrta sodišča;
-
reševanje zadev starejših od pet let;
-
reševanje zadev starejših od deset let;
4.
primerjalno oceno zbranih podatkov med sodišči iste stopnje in iste vrste na podlagi kriterijev iz drugega odstavka 71.b člena tega zakona, pri čemer se upoštevajo dejansko rešene pomembnejše in druge zadeve ter dejanski čas trajanja sodnih postopkov;
5.
oceno ustreznosti števila sodniških mest in mest sodnega osebja na posameznem sodišču;
6.
druge podatke, ki so potrebni za oceno učinkovitosti in uspešnosti dela sodišč.
Letno poročilo sodnega sveta se izdela za vsako sodišče posebej, za vsa sodišča iste stopnje skupaj (okrajna, okrožna in višja sodišča), za specializirana sodišča (delovna in socialna sodišča, upravno sodišče) in za Vrhovno sodišče Republike Slovenije ter za vsa sodišča v državi skupaj.
Sodni svet pošlje letno poročilo o učinkovitosti in uspešnosti sodišč Državnemu zboru Republike Slovenije, v vednost pa tudi Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije in ministrstvu, pristojnemu za pravosodje, do 15. aprila v tekočem letu za preteklo leto in ga objavi na svojih spletnih straneh.
Pomembnejše zadeve iz 2. točke prvega odstavka prejšnjega člena se določi s Sodnim redom.«.
Na koncu drugega odstavka 29. člena se doda nov stavek, ki se glasi: »Zahtevnejša strokovna in administrativna dela za izvajanje pristojnosti sodnega sveta iz desete alinee prvega odstavka 28. člena tega zakona lahko na predlog sodnega sveta opravlja tudi ministrstvo, pristojno za pravosodje.«.
V 36. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»Okrajni sodnik, ki opravlja sodniško funkcijo na okrajnem sodišču, ki je organizacijska enota posameznega okrožnega sodišča, opravlja sodniško funkcijo tudi na drugih okrajnih sodiščih, ki so organizacijske enote tega okrožnega sodišča, če je tako določeno z letnim razporedom dela po tem zakonu.«.
Dosedanji tretji in četrti odstavek postaneta četrti in peti odstavek.
38. člen se spremeni tako, da se glasi:
Sodni svet na predlog ministra, pristojnega za pravosodje, po predhodnem mnenju predsednika sodišča, določi število sodniških mest na posameznem sodišču.
Za izračun potrebnega števila sodniških mest za posamezno sodišče se upošteva povprečni pretekli in pričakovani pripad zadev ter povprečni čas reševanja posameznih zadev.
Podrobnejša merila iz prejšnjega odstavka predpiše s podzakonskim aktom minister, pristojen za pravosodje.«.
Za 40. členom se doda naslov novega 6.a poglavja in novi 40.a, 40.b, 40.c, 40.č in 40.d členi, ki se glasijo:
»6.a poglavje: Specializirani oddelek za sojenje v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala, terorizma, korupcijskih in drugih podobnih kaznivih dejanj
Pri Okrožnem sodišču v Ljubljani deluje specializirani oddelek sodnikov, ki sodijo v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala, terorizma, korupcijskih in drugih podobnih kaznivih dejanj (v nadaljnjem besedilu: specializirani oddelek).
Sodniki specializiranega oddelka kot sodniki posamezniki ali predsedniki senatov, na krajevno pristojnih okrajnih in okrožnih sodiščih v Republiki Sloveniji opravljajo preiskavo in sodijo v zahtevnejših zadevah iz prejšnjega odstavka, pri katerih se za sojenje zahteva posebna usposobljenost in izkušenost.
V specializirani oddelek se lahko dodeli okrožni, višji ali vrhovni sodnik, ki je usposobljen in izkušen za sojenje v zadevah iz prvega odstavka tega člena. Poziv k prijavam za dodelitev objavi ministrstvo, pristojno za pravosodje, v 15 dneh od prejema predloga predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. Poziv se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Rok za prijave ne sme biti krajši od 15 dni.
O dodelitvi sodnika odloča sodni svet, ki pri tem upošteva:
1.
trajanje sodniške službe na kazenskem področju;
2.
pravnomočno oceno sodniške službe o izpolnjevanju pogojev za hitrejše ali izjemno napredovanje, ki za okrožne in višje sodnike ne sme biti starejša od šestih mesecev;
3.
dokazila o strokovnem usposabljanju na področju kazenskega prava;
4.
aktivno znanje vsaj enega svetovnega jezika.
Dodelitev traja štiri leta in se lahko s soglasjem dodeljenega sodnika ponovi. Če se čas dodelitve izteče med sojenjem v sodniku dodeljeni zadevi, se dodelitev podaljša do izdaje odločbe sodišča.
Na predlog dodeljenega sodnika ali vodje oddelka lahko dodelitev preneha pred iztekom časa iz prejšnjega odstavka. O prenehanju dodelitve odloči sodni svet.
Specializirani oddelek vodi vodja oddelka, ki ga izmed dodeljenih sodnikov z letnim razporedom dela sodnikov tega oddelka določi predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.
Vodja specializiranega oddelka skrbi za nemoteno delo v skupini, za pravilnost dodeljevanja zadev in odloča o ustavitvi dodeljevanja zadev dodeljenih članom specializiranega oddelka v primeru, ko sodnik rešuje obsežnejše zadeve, ter izvaja druga pooblastila, ki jih ima predsednik sodišča po tem zakonu, zakonu, ki ureja kazenski postopek, zakonu, ki ureja varstvo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, in po Sodnem redu, razen odločanja o zahtevi stranke za izločitev sodnika.
Vodja specializiranega oddelka na zahtevo predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije poroča o delu tega oddelka.
Dodelitev sodnika v specializirani oddelek ne posega v njegov naziv in položaj.
Glede položaja in napredovanja sodnika se za čas trajanja dodelitve v specializirani oddelek smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja sodniško službo v delu, ki se nanaša na dodelitev sodnika na delo na Vrhovno sodišče Republike Slovenije.
Sodnik, član specializiranega oddelka, nadaljuje z opravljanjem sodniške funkcije na sodišču, na katerega je imenovan, dodeljen obseg dela na sodišču pa se mu ustrezno zmanjša glede na delo, ki ga sodnik opravlja kot član specializiranega oddelka.
O dodelitvi zadeve iz prvega odstavka 40.a člena tega zakona sodnikom specializiranega oddelka odloča senat treh sodnikov Vrhovnega sodišča Republike Slovenije na obrazložen predlog predsednika sodišča, ki je pristojno za sojenje v zadevi.
Pri dodelitvi zadeve iz prejšnjega odstavka sodnikom specializiranega oddelka senat Vrhovnega sodišča Republike Slovenije upošteva predvsem kriterij zahtevnosti zadeve, zaradi katere je potrebna posebna usposobljenost in izkušenost sodnika.
Zadeva, ki se dodeli sodnikom specializiranega oddelka, se sodniku, ki bo odločal v zadevi kot sodnik posameznik oziroma predsednik senata, dodeli upoštevaje abecedni red začetnic priimkov sodnikov specializiranega oddelka.
Za čas dodelitve v specializirani oddelek pripada okrožnemu ali višjemu sodniku plača vrhovnega sodnika, vrhovnemu sodniku in vodji specializiranega oddelka pa plača vrhovnega sodnika – svetnika.
Podrobnejša navodila o dodeljevanju zadev in o organiziranju dela v specializiranem oddelku določa Sodni red.
Če je zadeva, ki je dodeljena sodniku specializiranega oddelka, prenesena na drugo stvarno ali krajevno pristojno sodišče, to ne vpliva na dodelitev zadeve sodniku tega oddelka.
Število mest za dodeljene sodnike v specializiranem oddelku določi sodni svet na predlog ministra, pristojnega za pravosodje, po predhodnem mnenju predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.
Pri določitvi števila sodniških mest se smiselno upošteva kriterije iz 38. člena tega zakona.«.
V četrtem odstavku 53.b člena se besedilo »predsednikov okrajnih in okrožnih sodišč« nadomesti z besedilom »predsednikov sodišč, na katerih se izvaja pripravništvo«.
Prvi odstavek 60. člena se spremeni tako, da se glasi:
»V zadeve sodne uprave sodi odločanje, upravljanje z znanjem, načrtovanje, organiziranje, kadrovanje, vodenje, koordiniranje, komuniciranje, spremljanje učinkov, poročanje, upravljanje s proračunom sodišča in druga opravila, s katerimi se na podlagi zakona, sodnega reda in drugih predpisov zagotavljajo pogoji za redno izvajanje sodne oblasti, pravočasnost postopkovnih dejanj in pravočasnost izdelave sodnih odločb.«.