Zakon o blagovnem prometu (ZBP)

1349. Zakon o blagovnem prometu

Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije

UKAZ
o razglasitvi zakona o blagovnem prometu

Razglaša se zakon o blagovnem prometu, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 16. novembra 1977 in na seji Zbora občin dne 16. novembra 1977.

Št. P 0100209/77

Ljubljana, dne 16. novembra 1977.

Predsednik Sergej Kraigher l. r.

ZAKON
o blagovnem prometu

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Ta zakon ureja pogoje in razmerja pri opravljanju blagovnega prometa in storitev v blagovnem prometu.

Blagovni promet in storitve v blagovnem prometu se opravljajo po določbah zveznih predpisov in po določbah tega zakona, če ni s posebnimi predpisi drugače določeno.

Blagovni promet in storitve v blagovnem prometu je treba opravljati v skladu z dobrimi poslovnimi običaji in v skladu z načeli socialistične poslovne morale.

2. člen

V Socialistični republiki Sloveniji kot delu enotnega jugoslovanskega trga veljajo za vse organizacije združenega dela in njihova združenja enaki pogoji opravljanja blagovnega prometa in storitev v blagovnem prometu.

3. člen

Določbe tega zakona, ki se nanašajo na organizacije združenega dela, se smiselno uporabljajo tudi za druge udeležence v opravljanju blagovnega prometa in storitev v blagovnem prometu, kot so poslovne skupnosti, kmetijske in druge zadruge, druge samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične organizacije, družbene organizacije, organi in organizacije družbenopolitičnih skupnosti, društva ter delovni ljudje, ki samostojno opravljajo gospodarsko dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov.

II. POGOJI ZA OPRAVLJANJE BLAGOVNEGA PROMETA IN STORITEV V BLAGOVNEM PROMETU

4. člen

Za opravljanje blagovnega prometa in storitev v blagovnem prometu morajo biti izpolnjeni tehnični in zdravstveni pogoji ter pogoji glede izobrazbe oseb, ki ta promet opravljajo.

5. člen

Poslovni prostori, v katerih se opravljajo blagovni promet in storitve v blagovnem prometu ter oprema in naprave, s pomočjo katerih se opravljajo blagovni promet in storitve v blagovnem prometu, morajo izpolnjevati predpisane tehnične pogoje tako, da je mogoče sodobno opravljanje blagovnega prometa in storitev v blagovnem prometu.

Republiški komite za tržišče in cene predpiše minimalne tehnične pogoje za opravljanje blagovnega prometa in storitev v blagovnem prometu.

6. člen

Osebe, ki opravljajo blagovni promet in storitve v blagovnem prometu, morajo imeti potrebno izobrazbo.

Potrebno izobrazbo in druge pogoje oseb iz prejšnjega odstavka določi na podlagi zahtevnosti in vrste dela Republiški komite za tržišče in cene.

Delavci, ki neposredno opravljajo promet z živili in blagom, ki je pomembno za zdravje ljudi, morajo izpolnjevati posebne zdravstvene pogoje.

Posebne zdravstvene pogoje iz prejšnjega odstavka določi Republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo.

7. člen

Organizacija združenega dela, ki opravlja blagovni promet in storitve v blagovnem prometu po splošnih poslovnih pogojih, določi te s samoupravnim splošnim aktom in jih na ustrezen način objavi tako, da ima kupec oziroma uporabnik storitev možnost seznaniti se z njimi pred sklenitvijo pogodbe.

III. OPRAVLJANJE BLAGOVNEGA PROMETA

8. člen

Organizacija združenega dela lahko opravlja promet blaga na debelo, blaga na drobno ali promet blaga na debelo in drobno.

9. člen

Za promet blaga na debelo se šteje nakup blaga od proizvajalnih organizacij združenega dela, od organizacij združenega dela, ki uvažajo blago, od kmetov in od delovnih ljudi, ki z osebnim delom in s sredstvi v lasti občanov samostojno opravljajo obrtno dejavnost, in prodaja tega blaga velikim potrošnikom ter organizacijam združenega dela in delovnim ljudem, ki opravljajo prodajo na drobno. Promet blaga na debelo se opravlja v skladiščih in na veletržnicah, lahko pa se opravlja tudi v tranzitu.

10. člen

Za promet blaga v tranzitu se šteje, kadar organizacija združenega dela pošlje blago od proizvajalne organizacije združenega dela ali od organizacije združenega dela, ki uvaža blago, neposredno organizaciji združenega dela, ki opravlja prodajo na drobno ali velikemu potrošniku, ne da bi to blago predhodno vskladiščila.

11. člen

Za velike potrošnike se štejejo organizacije združenega dela in druge družbene pravne osebe ter društva, ki blago kupujejo za predelavo ali za lastno porabo.

Za velike potrošnike se štejejo tudi delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov samostojno, opravljajo obrtno ali gostinsko dejavnost in ki blago kupujejo za predelavo v okviru opravljanja te dejavnosti.

12. člen

Za promet blaga na drobno se šteje nakup blaga od proizvajalnih organizacij združenega dela, organizacij združenega dela, ki uvažajo blago ali ki opravljajo promet blaga na debelo, od kmetov in od delovnih ljudi, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov samostojno opravljajo obrtno dejavnost, ter prodaja tega blaga in blaga lastne proizvodnje končnemu porabniku. Promet blaga na drobno se opravlja v prodajalnah in premičnih prodajnih objektih.

Za prodajalne se štejejo klasične prodajalne, prodajni kioski, samopostrežne prodajalne, blagovne hiše in prodajalne za diskontno prodajo blaga. Za premične prodajne objekte pa se štejejo stojnice in avtomati za prodajo blaga ter potujoče prodajalne.

V prodajalnah za diskontno prodajo blaga se opravlja prodaja blaga v originalno pakiranih enotah, v katerih je bil opravljen promet na debelo, in po cenah, ki so nižje od drobnoprodajnih cen.

13. člen

Organizacija združenega dela lahko s samoupravnim splošnim aktom določi, da jo pri prodaji blaga na debelo zastopa trgovski potnik.

Posle trgovskega potnika lahko opravlja samo delavec, ki je v delovnem razmerju v organizaciji združenega dela iz prejšnjega odstavka.

14. člen

Organizacija združenega dela, ki je registrirana za opravljanje prometa z blagom osnovne preskrbe občanov je dolžna opravljati takšen promet.

Promet na drobno z blagom osnovne preskrbe občanov mora opravljati organizacija združenega dela iz prejšnjega odstavka v vseh tistih prodajalnah, ki izpolnjujejo predpisane pogoje za opravljanje prometa s takšnim blagom.

Organizacija združenega dela ni dolžna opravljati blagovnega prometa po prvem in drugem odstavku tega člena. Če zaradi višje sile takšnega blaga ni možno dobavljati ali pa je osnovna preskrba občanov drugače urejena.

Republiški komite za tržišče in cene določi proizvode, ki se štejejo za blago osnovne preskrbe občanov.

15. člen

Zaradi zagotavljanja preskrbe z blagom za neposredno porabo določijo organizacije združenega dela, organizacija potrošnikov in druge zainteresirane organizacije s samoupravnim sporazumom razporeditev, začetek in konec delovnega časa prodajaln ob delavnikih in dela prostih dnevih (nedelje in državni prazniki) ter ob inventurah.

V primeru, da samoupravni sporazum iz prejšnjega odstavka ni sklenjen, določi občinska skupščina na podlagi mnenja organizacije potrošnikov s svojim odlokom razporeditev, začetek in konec delovnega časa prodajaln.

16. člen

Organizacija združenega dela določi s samoupravnim splošnim aktom podatke in evidence, ki jih vodi, da po njih spremlja gibanje blaga in cen.

Republiški komite za tržišče in cene določi minimalni obseg podatkov in minimalne evidence, ki jih je organizacija združenega dela dolžna upoštevati in voditi pri blagovnem prometu.

IV. MEDSEBOJNA RAZMERJA MED ORGANIZACIJAMI ZDRUŽENEGA DELA IN ORGANIZIRANIMI POTROŠNIKI

17. člen

Medsebojna razmerja med organizacijami združenega dela, ki proizvajajo oziroma prodajajo blago ali opravljajo storitve za neposredno porabo občanov, ter potrošniki blaga in uporabniki storitev, organiziranimi v krajevnih skupnostih ter drugih samoupravnih skupnostih in organizacijah potrošnikov, se urejajo z družbenimi dogovori in s samoupravnimi sporazumi med organiziranimi potrošniki ter organizacijami združenega dela in samoupravnimi interesnimi skupnostmi ali kako drugače, ustrezno samoupravljalski funkciji občanov in delavcev v združenem delu.

18. člen

Organizacije združenega dela iz prejšnjega člena so dolžne sodelovati in se dogovarjati z organizacijami potrošnikov o redni in kakovostni preskrbi s posameznimi proizvodi, o razvoju trgovske mreže in lokaciji prodajaln ter o zagotavljanju sredstev za ta razvoj, o asortimentu, količini in kakovosti blaga, ki ga prodajajo, o medsebojnih razmerjih glede določanja cen proizvodov, o pogojih in načinu prodaje blaga, o merilih, po katerih se izbira blago, ki ga dajejo v promet, in o načinu ugotavljanja blaga, ki ustreza tem merilom, o udeležbi potrošnikov pri doseženem prihodku, o preprečevanju zapiranja tržišča in o zagotavljanju enakopravnosti proizvajalcev, o delovnem času prodajaln, o delovanju informacijske in svetovalne službe za potrošnike, o servisnem vzdrževanju prodanih proizvodov, o kompenzacijah ter o programiranju, oblikovanju, financiranju in uporabi občinskih tržnih blagovnih rezerv.

Sodelovanje in dogovarjanje iz prejšnjega odstavka se uresničuje na način, ki je določen s samoupravnimi sporazumi, sklenjenimi med organizacijami združenega dela in organizacijami potrošnikov.

19. člen

Na podlagi sporazumov iz prejšnjega člena se med organizacijami združenega dela in potrošniki vzpostavljajo ekonomska razmerja, ki obsegajo planiranje in usklajevanje odnosov med proizvodnjo in porabo blaga na trajnejši podlagi, skupno ugotavljanje življenjskih potreb občanov v krajevnih skupnostih in ugotavljanje materialnih bilanc v okviru republike ter udeležbo potrošnikov pri doseženem prihodku.

Organizacije združenega dela, ki proizvajajo oziroma prodajajo blago ali opravljajo storitve za neposredno porabo, morajo ustvarjati pogoje za delovanje organizacij potrošnikov ter jim pri tem nuditi potrebne podatke. Ob dogovarjanju o udeležbi potrošnikov pri doseženem prihodku so organizacije združenega dela dolžne omogočiti organizacijam potrošnikov vpogled v podatke, ki se nanašajo na cene proizvodov ter na pridobivanje in razporejanje dohodka.

20. člen

Organizacija potrošnikov v krajevni skupnosti sklepa samoupravne sporazume predvsem z organizacijami združenega dela, ki opravljajo promet na drobno z blagom za neposredno porabo, ali ki opravljajo storitev za neposredno porabo na območju te krajevne skupnosti.

S samoupravnimi sporazumi iz prejšnjega odstavka se določa udeležba potrošnikov v prihodkih, doseženih pri prodaji na drobno na območju krajevne skupnosti, z dajanjem materialnih ugodnosti stalnim kupcem blaga, s kreditiranjem le-teh, z dostavo blaga na dom pri stalnih večjih nakupih, s popusti pri servisnih storitvah, ki jih organizira prodajalec blaga, ali na drug ustrezen način. S samoupravnimi sporazumi se določajo tudi medsebojna razmerja ter pravice in obveznosti glede redne in kakovostne preskrbe s posameznimi proizvodi, asortiment, količina in kakovost blaga, način sodelovanja organizacije potrošnikov pri določanju postopka za obravnavanje reklamacij in pripomb kupcev v organizacijah združenega dela, lokacija prodajaln, način sodelovanja in udeležbe občanov pri gradnji in urejanju prodajaln in servisov ter urejanje cest in ostalih infrastrukturnih objektov, ki ustvarjajo ugodnejše pogoje za distribucijo blaga.

21. člen

Organizacija potrošnikov v občini in v mestu sklepa samoupravne sporazume predvsem z organizacijami združenega dela, ki opravljajo promet na drobno z blagom za neposredno porabo, ali ki opravljajo storitve za neposredno porabo na območju te občine ali mesta.

S samoupravnimi sporazumi iz prejšnjega odstavka se urejajo razvoj trgovske mreže in zagotavljanje sredstev za ta razvoj, delovni čas prodajaln, medsebojna razmerja glede določanja cen proizvodov, za katerih urejanje in družbeno kontrolo so pristojni občinski organi, pogoji in način prodaje blaga, delovanje informacijske in svetovalne službe za potrošnike, servisno vzdrževanje prodanih proizvodov ter programiranje, oblikovanje, financiranje in uporaba občinskih tržnih blagovnih rezerv.

22. člen

Organizacija potrošnikov v republiki sklepa samoupravne sporazume z organizacijami združenega dela, ki opravljajo promet s tistimi proizvodi za neposredno porabo občanov, ki so glede pretoka blaga in razvoja proizvodnje republiškega pomena.

S samoupravnimi sporazumi iz prejšnjega odstavka se urejajo način raziskovanja in ugotavljanja potreb in interesov potrošnikov, planiranje razvoja ter usklajevanje odnosov med proizvodnjo in porabo za obdobje, za katero se sprejema srednjeročni plan.

V. DOLŽNOSTI PRODAJALCA BLAGA

23. člen

V primeru razprodaje oziroma prodaje blaga po znižanih cenah je organizacija združenega dela dolžna o tem na običajen način obvestiti kupce. Tako obvestilo mora vsebovati razloge znižanja cen ali razprodaje, dejansko stopnjo znižanja cen in čas, v katerem se bo opravljala razprodaja oziroma prodaja po znižanih cenah.

Organizacija združenega dela je dolžna pri razprodaji in prodajah blaga po znižanih cenah spoštovati dobre poslovne običaje.

24. člen