Akt o odreditvi parlamentarne preiskave za spremembo zakonodaje ter za druge odločitve Državnega zbora iz njegove pristojnosti ter za ugotovitev in oceno dejanskega stanja za ugotovitev politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij, ki naj bi sodelovali pri pripravi in izvedbi postopka javnega naročanja na področju prodaje in nabave žilnih opornic, zaradi suma, da so bili postopki in posli vodeni negospodarno in netransparentno, da naj bi nastale še neugotovljene posledice takšnih ravnanj ter zaradi suma prisotnosti korupcije v zdravstvu na področju prodaje in nabave žilnih opornic

916. Akt o odreditvi parlamentarne preiskave za spremembo zakonodaje ter za druge odločitve Državnega zbora iz njegove pristojnosti ter za ugotovitev in oceno dejanskega stanja za ugotovitev politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij, ki naj bi sodelovali pri pripravi in izvedbi postopka javnega naročanja na področju prodaje in nabave žilnih opornic, zaradi suma, da so bili postopki in posli vodeni negospodarno in netransparentno, da naj bi nastale še neugotovljene posledice takšnih ravnanj ter zaradi suma prisotnosti korupcije v zdravstvu na področju prodaje in nabave žilnih opornic

Na podlagi 93. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03, 69/04, 68/06 in 47/13) ter drugega odstavka 1. člena in drugega odstavka 4. člena Poslovnika o parlamentarni preiskavi (Uradni list RS, št. 63/93 in 33/03) je Državni zbor na seji dne 30. marca 2016

O D R E D I L: 
parlamentarno preiskavo za spremembo zakonodaje ter za druge odločitve Državnega zbora iz njegove pristojnosti ter za ugotovitev in oceno dejanskega stanja za ugotovitev politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij, ki naj bi sodelovali pri pripravi in izvedbi postopka javnega naročanja na področju prodaje in nabave žilnih opornic, zaradi suma, da so bili postopki in posli vodeni negospodarno in netransparentno, da naj bi nastale še neugotovljene posledice takšnih ravnanj ter zaradi suma prisotnosti korupcije v zdravstvu na področju prodaje in nabave žilnih opornic,

tako, da se:

ugotovi morebitno odgovornost nosilcev javnih funkcij, ki naj bi sodelovali pri pripravi in izvedbi postopka javnega naročanja na področju nabave žilnih opornic zaradi suma prisotnosti korupcije v zdravstvu na področju nabave žilnih opornic zaradi suma opustitve dolžnega ravnanja iskanja odgovornosti vodstvenega kadra za upravljavske odločitve, ki naj bi bili vpleteni v nabavo žilnih opornic v ustanovah, ki opravljajo zdravstveno dejavnost na sekundarni in terciarni ravni v Republiki Sloveniji;

ugotovi, kolikšna je morebitna odgovornost nekdanjih in sedanjih nosilcev javnih funkcij v ustanovah, ki opravljajo zdravstveno dejavnost na sekundarni in terciarni ravni v Republiki Sloveniji, povezanih s prodajo in nabavo žilnih opornic;

ugotovi, kako naj bi preko dobavitelja medicinske opreme davkoplačevalski denar odtekal za namene financiranja povsem drugih področij – medijev ter opozori na to, kako so že leta 2012 določeni viri opozarjali, da podjetja, kot je MARK MEDICAL d.o.o., v Sloveniji prodajajo žilne opornice po približno 1.300 EUR, medtem ko so enake žilne opornice na Poljskem stale 460 EUR;

ugotovi, kakšne naj bi bile posledice sodelovanja ustanov, ki opravljajo zdravstveno dejavnost na sekundarni in terciarni ravni v Republiki Sloveniji s podjetjem MARK MEDICAL d.o.o., katerega družbenika sta bila do leta 2015 Finančna delniška družba KB 1909 in VEGA FINANZ S.A. ter z njim še vedno poslovno sodelujeta. KB 1909 ima sedež v Gorici. Slednje ima v okviru dejavnosti registrirano tudi založniško medijsko dejavnost in je ustanovitelj podjetja Distriest d.o.o., ta pa je solastnik tednika Mladina d.d.

Agonija slovenskega zdravstva se vleče že vrsto let. Aktualna Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) s predsednikom dr. Mirom Cerarjem do danes ni pripravila sprememb zdravstvene zakonodaje, s katero bi bila zagotovljena večja učinkovitost in transparentnost delovanja zdravstvenih institucij in zdravstvenega sistema nasploh. Vlada tudi ni pripravila nobene zakonodaje, ki bi pripomogla k večji kakovosti zdravstvenih storitev in k zmanjšanju čakalnih dob. Optimizacijo v zdravstvu, kakovostni zdravstveni sistem in izboljšave samega sistema je obljubljala tudi Milojka Kolar Celarc v svoji kandidacijski predstavitvi za ministrico. Vse pa je zapisano tudi v koalicijskem sporazumu, ki pa je očitno le papir.