1922. Zakon o varnosti na smučiščih (ZVSmuč-1)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o varnosti na smučiščih (ZVSmuč-1)
Razglašam Zakon o varnosti na smučiščih (ZVSmuč-1), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 14. junija 2016.
Ljubljana, dne 22. junija 2016
Borut Pahor l.r.
Predsednik
Republike Slovenije
Z A K O N
O VARNOSTI NA SMUČIŠČIH (ZVSmuč-1)
(1)
Ta zakon ureja temeljna pravila za uporabo smučišč z namenom zagotavljanja varnosti in reda na smučiščih, ureditev in obratovanje smučišča, reševanje na smučišču, obveznosti subjektov in samoodgovorno ravnanje smučarjev in smučark (v nadaljnjem besedilu: smučarjev) ter drugih oseb.
(2)
Določbe tega zakona se ne uporabljajo za tiste površine, na katerih je postavljena vlečnica, za katero ni potrebna koncesija za graditev vlečnic v skladu z zakonom, ki ureja žičniške naprave za prevoz oseb, in ni namenjena pridobitni dejavnosti.
Posamezni izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:
1.
»druga oseba« je oseba, ki se zadržuje na smučišču in ne smuča;
2.
»druge površine znotraj smučišča« so vstopne in izstopne poti na smučarske proge in smučarske poti, ki povezujejo posamezne proge. Med druge površine znotraj smučišča sodijo tudi površine, namenjene drugim športnim aktivnostim ali dejavnostim, ter druge urejene in neurejene površine ter neprilagojena mesta in objekti;
3.
»druge športne aktivnosti in dejavnosti« so aktivnosti in dejavnosti, ki ne pomenijo smučanja, npr. javna zbiranja, tek na smučeh, hoja, sankanje, drsenje po snegu s pležuhi (poki), napihljivimi sredstvi, prirejenimi kolesi, vleka smučarjev s pomočjo vetra in drugi načini drsenja po snegu, vožnja z motornimi sanmi, teptalnimi in drugimi stroji;
4.
»majhno smučišče« je smučišče, na katerem sta postavljeni največ dve vlečni napravi, katerih skupna dolžina ne presega 800 m, in skupna dolžina smučarskih prog ne presega 2000 m, smučarske proge pa so medsebojno povezane;
5.
»nadzornik ali nadzornica na smučišču« (v nadaljnjem besedilu: nadzornik) je oseba, ki skrbi za red in varnost na smučišču v skladu s tem zakonom;
6.
»nenadno obolenje« je poslabšanje zdravja, ki osebo posredno ali neposredno življenjsko ogroža (npr. nenadna izguba zavesti, nenadni srčni zastoj, sveža možganska kap, srčni infarkt);
7.
»neprilagojena mesta na smučarski progi« (v nadaljnjem besedilu: neprilagojeno mesto) so kopnine, prelomnice, prepadi, previsi, globeli, vrtače, nenadne ostre spremembe smeri smučarske proge, deponije snega, skale, podvozi, nadvozi, stalne ali premične naprave za zasneževanje smučišč in deli teh naprav ter drugo, kar v času obratovanja smučišča lahko pomeni nevarnost za smučarje in ni posledica obrabe smučarske proge;
8.
»nesreča na smučišču« je nesreča, v kateri je bila udeležena vsaj ena oseba in je v njej oseba umrla, bila telesno poškodovana ali je nastala materialna škoda, nesreča pa je nastala pri smučanju ali drugih športnih aktivnostih in dejavnostih na smučišču;
9.
»neteptana smučarska proga« je del smučišča, ki ni obdelan s teptalnikom za sneg ali na drug primeren način, je ustrezno označen, zavarovan in ločen od drugih površin;
10.
»nevarno smučanje in druga nevarna ali škodljiva dejanja« so ravnanja smučarja, druge osebe ali osebe pri upravljavcu smučišča, kadar zaradi utrujenosti, objestnosti, vpliva alkohola, prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi ali zaradi drugega vzroka ne obvladuje več svojega ravnanja in zaradi tega ovira ali ogroža varnost sebe, drugih smučarjev ali navzočih oseb;
11.
»oseba pri upravljavcu smučišča« je vsaka oseba, ki pri upravljavcu smučišča ali zanj opravlja naloge za nemoten potek obratovanja smučišča;
12.
»označevanje na smučišču« pomeni postavitev znakov, opozorilnih tabel, uporabo označevalnih trakov, zaščitnih sredstev in drugih podobnih sredstev, ki omogočajo vidnost tudi ob zmanjšani vidljivosti;
13.
»poučevanje smučanja« vključuje podajanje učne snovi na smučišču, vadbo in tekmovanje kot preizkus znanja;
14.
»pridobitna dejavnost« je raba površine, na kateri je postavljena vlečnica, za katero ni potrebna koncesija za postavitev vlečnic v skladu z zakonom, ki ureja žičniške naprave za prevoz oseb, z namenom ustvarjanja prihodkov ali kot dopolnilna ponudba osnovni dejavnosti (npr. gostinski lokali, turistične kmetije, planinske koče, turistični objekti itd.);
15.
»reševalec ali reševalka na smučišču« (v nadaljnjem besedilu: reševalec) je strokovno usposobljena oseba, ki izvaja pomoč poškodovanim ali nenadno obolelim osebam na smučišču;
16.
»reševanje na smučišču« je aktivnost, ki jo izvaja reševalec v primeru poškodovanih in nenadno obolelih oseb na smučišču;
17.
»samoodgovorno ravnanje« pomeni ravnanje smučarjev in drugih oseb na smučišču v skladu z določbami tega zakona;
18.
»služba za reševanje na smučišču« obsega reševalce na smučišču ter prostor in opremo za reševanje na smučišču;
19.
»smučanje« je drsenje po snegu z uporabo smuči ali desk za smučanje z različnimi smučarskimi tehnikami;
20.
»smučarska proga« je del smučišča, ki je namenjen smučanju in je ustrezno označen, zavarovan, urejen glede na namen uporabe in ločen od drugih površin;
21.
»smučišče« je prostor, ki ga sestavljajo smučarske proge in druge površine, na katerem se izvaja smučanje in je organiziran prevoz smučarjev;
22.
»upravljavec smučišča« je fizična ali pravna oseba, ki je odgovorna za red, varnost in reševanje na smučišču v skladu s tem zakonom;
23.
»varnostni pregled smučišča« je pregled smučišča, s katerim se preverjajo namestitev in brezhibnost znakov, opozorilnih tabel, označevalnih trakov, zaščitnih sredstev in drugih podobnih sredstev ter urejenost smučišča, tako da je omogočeno varno smučanje;
24.
»zaprta smučarska proga« je proga, ki jo je upravljavec smučišča na dostopih nedvoumno označil s predpisanimi znaki kot zaprto;
25.
»zaščitna sredstva na smučišču« so blazine, mreže, varovalna ograje in druga sredstva, namenjena varnosti na smučišču;
26.
»zmogljivost smučišča« je največje možno število smučarjev, ki so v določenem času lahko na smučišču, upoštevajoč smučarje na smučarskih progah in žičniških napravah ter smučarje, ki čakajo v vrsti pred žičniškimi napravami.
3. člen
(aktivnosti na smučišču)
(1)
Na smučišču, ki je odprto za smučanje, je dovoljeno samo smučanje. Druge športne aktivnosti in dejavnosti so dovoljene pod pogoji, ki jih določa ta zakon.
(2)
Druge športne aktivnosti ali dejavnosti na smučišču, ki je odprto za smučanje, so dovoljene le s pisnim soglasjem upravljavca smučišča na površinah, ki so predhodno fizično ločene od smučarske proge in posebej označene ter zavarovane.
(3)
V času odprtja smučarske proge je uporaba smučarske proge dovoljena le za smučanje, uporaba sredstev za namen reševanja in pomoči osebam na smučišču pa le, če tega ni mogoče opraviti prek drugih površin.
(4)
Uporaba smučarskih prog, žičniških naprav ter drugih površin znotraj smučišča, z izjemo objektov, je izven obratovalnega časa smučišča brez soglasja upravljavca smučišča prepovedana.
(5)
Soglasje iz prejšnjega odstavka ni potrebno v obdobju, ko smučišče ni zasneženo in urejeno za smučanje.
4. člen
(dovoljenje za obratovanje smučišča)
(1)
Smučišče lahko začne obratovati, ko dobi upravljavec smučišča dovoljenje za obratovanje. Dovoljenje izda ministrstvo, pristojno za področje žičniških naprav, če so izpolnjene predpisane zahteve iz prvega odstavka 5. člena tega zakona.
(2)
V dovoljenju za obratovanje smučišča so določeni tudi:
-
obratovanje v nočnem času, če smučišče izpolnjuje pogoje za obratovanje v nočnem času, in
-
obratovanje pod pogoji za majhna smučišča, če smučišče izpolnjuje pogoje v skladu z določbami tega zakona.
(3)
Za novo pridobljene površine smučišča in za površine smučišča, na katerih je upravljavec smučišča opravil večji poseg, ki je spremenil konfiguracijo smučišča, ter v primeru naknadne zahteve za obratovanje v nočnem času je treba pridobiti novo dovoljenje za obratovanje smučišča. V tem primeru se ugotovitveni postopek opravi samo glede ugotavljanja izpolnjevanja pogojev za pridobitev dovoljenja za nove površine, za površine, na katerih je bil opravljen večji poseg, ali za obratovanje v nočnem času.
(4)
V primerih iz prejšnjega odstavka se z izdajo novega dovoljenja za obratovanje do takrat veljavno dovoljenje razveljavi.
(5)
Ministrstvo, pristojno za področje žičniških naprav, odvzame ali delno razveljavi dovoljenje za obratovanje smučišča, če niso izpolnjene zahteve za varnost na smučišču in nepravilnosti niso odpravljene v roku, določenem za odpravo nepravilnosti. Pri tem upošteva naravo nepravilnosti, njen obseg in okoliščine, ki vplivajo na varnost na smučišču, ter možnost izvzetja dela smučišča, ki ne izpolnjuje zahtev za varnost na smučišču, iz dovoljenja za obratovanje.
(6)
Minister, pristojen za področje žičniških naprav, predpiše obrazec vloge za izdajo dovoljenja za obratovanje.
5. člen
(zahteve za varnost na smučišču)
(1)
Upravljavec smučišča zagotavlja:
1.
zavarovanje pred plazovi na plazovitih delih smučišča,
2.
zaščito ob prepadnih in drugih nevarnih in smučišču neprilagojenih mestih,
3.
zaščito ob stebrih žičniških naprav na smučišču ter zasneževalnih naprav in na drugih posebej nevarnih in smučišču neprilagojenih mestih na njihovi trasi,
4.
urejenost in zavarovanje čakajoče vrste pred žičniškimi napravami,
5.
urejenost odprtih smučarskih prog ter povezovalnih, vstopnih in izstopnih poti,
6.
označitev in nadzor smučišča,
7.
službo za reševanje, v primeru majhnega smučišča pa reševalca in potrebno opremo za reševanje,
8.
ustrezno urejen in označen prostor za dovoz reševalnega vozila,
9.
ustrezno število nadzornikov ter njihovo opremljenost in
10.
opremo za zvočno in svetlobno opozarjanje na vseh motornih vozilih, ki se uporabljajo na smučišču v času obratovanja smučišča.
(2)
Tehnične pogoje za obratovanje smučišča, zaščitna sredstva in opremo za zvočno in svetlobno opozarjanje na motornih vozilih, ki se uporabljajo na smučišču, predpiše minister, pristojen za področje žičniških naprav.
(3)
Pogoje, način in obseg reševanja na smučišču predpiše minister, pristojen za zdravje.
6. člen
(obveznosti upravljavca smučišča)
(1)
Upravljavec smučišča mora opravljati varnostne preglede smučišča pred začetkom obratovanja, v času obratovanja smučišča in po zaključku obratovanja smučišča. Upravljavec smučišča mora ves čas zagotavljati tudi zahteve iz 5. člena tega zakona in druge ukrepe, določene s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi ter dovoljenjem za obratovanje.
(2)
Upravljavec smučišča mora zagotavljati, da so smučarska proga ter povezovalne, vstopne in izstopne poti pred odprtjem ustrezno pripravljene za varno uporabo, da je snežna površina obdelana s teptalnikom za sneg, neteptana površina pa označena in urejena na drug primeren način.
(3)
Upravljavec smučišča mora imeti izdelan načrt reševanja v primeru poškodbe ali nenadnega obolenja na smučišču. Načrt vsebuje:
-
število reševalcev na smučišču,
-
lokacijo prostorov za reševanje na smučišču, razen na majhnem smučišču, in
-
način aktiviranja reševalcev.
(4)
V načrtu reševanja se jasno opredelijo naloge in odgovornosti posameznih nosilcev dejavnosti v primeru potrebe za reševanje na smučišču.
(5)
Upravljavcu smučišča, ki ima v skladu s predpisi s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami izdelan načrt zaščite in reševanja, ni treba izdelati načrta reševanja iz tretjega odstavka tega člena, če načrt zaščite in reševanja vsebuje vse zahtevane vsebine iz tega člena. Če načrt ne vsebuje vseh zahtevanih vsebin, upravljavec smučišča dopolni vsebino načrta reševanja z manjkajočimi vsebinami ali izdela načrt reševanja na smučišču v skladu s tem členom.
(6)
Podrobno vsebino in obliko načrta reševanja iz tretjega odstavka tega člena glede na velikost smučišča predpiše minister, pristojen za zdravje.
7. člen
(obveznosti upravljavca majhnega smučišča)
Za upravljavca majhnega smučišča veljajo določbe tega zakona, razen če ta zakon ne določa drugače.
8. člen
(obratovanje smučišča pod različnimi pogoji)
(1)
Smučišče sme obratovati le podnevi in v vremenskih razmerah, v katerih je zagotovljena varnost smučarjev.
(2)
Smučišče lahko obratuje tudi v nočnem času, če je to določeno v dovoljenju za obratovanje.
(3)
Izven obratovalnega časa upravljavec smučišča smučarske proge označi kot zaprte.
9. člen
(okoliščine, zaradi katerih smučišče ne sme obratovati)
(1)
Smučišče oziroma del smučišča ne sme obratovati:
1.
če obstaja nevarnost plazov,
2.
če so zaščitna sredstva na smučišču tako poškodovana, da pomenijo nevarnost za smučarje,
3.
ob tako poslabšanih vremenskih razmerah, v katerih je smučarju ob uporabi smučišča v skladu s tem zakonom onemogočeno spremljanje oznak in drugih udeležencev na smučišču,
4.
če ni zagotovljeno reševanje poškodovancev in nenadno obolelih na smučišču,
5.
med delom teptalnih strojev in uporabo drugih motornih vozil na smučišču ter
6.
če nista zagotovljena red in varnost na smučišču.
(2)
V okoliščinah iz prejšnjega odstavka upravljavec smučišča takoj prekine obratovanje smučišča ali dela smučišča. Prekinitev obratovanja traja, dokler trajajo take okoliščine. O prekinitvi upravljavec smučišča takoj obvesti prisotne na smučišču.
(3)
Pred ponovnim pričetkom obratovanja smučišča ali dela smučišča upravljavec smučišča opravi varnostni pregled tistega dela smučišča, kjer je bilo obratovanje prekinjeno.
10. člen
(obveščanje smučarjev)
(1)
Upravljavec smučišča zagotavlja, da so obratovalni čas, skupni obratovalni čas žičniških naprav, zadnja vožnja z žičniško napravo, skica smučišča z označbo žičniških naprav in njihovih vstopov, smučarske proge in njihove težavnosti, smučarske poti, glavni vstopi in izstopi s smučišča, vremenske in snežne razmere na smučišču, lokacija službe za reševanje ter klicna številka reševalcev na smučišču objavljeni na informativnih tablah ob vstopih na smučišče.
(2)
Upravljavec smučišča na viden način zagotavlja informiranje smučarjev z navodili o redu in varnosti ter o ravnanju smučarjev na smučišču ob vstopu na smučišče, spodnjih postajah žičniških naprav in na smučarski progi.
(3)
Upravljavec smučišča namesti table z mednarodnimi vedenjskimi pravili Mednarodne smučarske zveze (v nadaljnjem besedilu: pravila FIS) v obliki grafičnega prikaza na vidnem mestu ob vstopu na smučišče ali spodnjih postajah žičniških naprav.
(4)
Vrsto in obliko sredstev za označevanje in obveščanje na smučišču in podrobnejši način zagotavljanja informiranja smučarjev iz drugega odstavka tega člena predpiše minister, pristojen za področje žičniških naprav.
11. člen
(javna zbiranja na smučišču)
Javna zbiranja na smučišču se smejo organizirati v skladu z veljavnimi predpisi, ki urejajo javna zbiranja, in ob izpolnjenih pogojih iz drugega odstavka 3. člena tega zakona.
12. člen
(poučevanje smučanja)
(1)
Poučevanje smučanja posameznikov ali več oseb na smučišču, ki se opravlja proti plačilu, se lahko izvaja le s pisnim soglasjem upravljavca smučišča.
(2)
Vsak izvajalec poučevanja smučanja mora upravljavca smučišča obvestiti o predvidenih aktivnostih na smučišču.
(3)
Del smučišča, kjer se uporabljajo pripomočki ali priprave za poučevanje smučanja, mora biti v času uporabe označen in fizično ločen od preostalega dela smučišča.
(4)
Izvajalec poučevanja smučanja mora pred začetkom smučanja opozoriti smučarja ali skupino smučarjev na navodila o redu in varnosti oziroma ravnanju smučarjev na smučišču.
III. REŠEVANJE NA SMUČIŠČU
13. člen
(obveznost zagotavljanja reševanja na smučišču)
(1)
Upravljavec smučišča mora v primeru nesreče na smučišču ali nenadnega obolenja zagotoviti hitro in strokovno pomoč poškodovanim in nenadno obolelim s službo za reševanje na smučišču.
(2)
Ne glede na prejšnji odstavek upravljavec majhnega smučišča zagotavlja reševanje na smučišču z reševalcem, v skladu s petim odstavkom 14. člena tega zakona, in s potrebno opremo za reševanje.
(3)
Služba za reševanje na smučišču izvaja reševanje na smučišču, organizira prevoz poškodovancev in nenadno obolelih na ustrezno urejen in označen prostor za pomoč ter predajo poškodovanih ali nenadno obolelih izvajalcem zdravstvene dejavnosti, kadar njihovo zdravstveno stanje zahteva nujno medicinsko pomoč, določeno s strokovnimi smernicami urgentne medicine.
(4)
Službo za reševanje na smučišču izvajajo reševalci, usposobljeni v skladu s 15. členom tega zakona, ki so opremljeni s predpisanimi oznakami. Če reševalec opravlja tudi naloge nadzornika, mora biti opremljen tudi z oznako nadzornika.
(5)
Pri opravljanju nalog po tem zakonu morajo imeti reševalci na smučišču pri sebi potrdilo iz prvega odstavka 15. člena tega zakona.
(6)
Prostori službe za reševanje na smučišču morajo biti vidno označeni in primerno opremljeni.
(7)
Opremljenost in oznake prostorov za reševanje in reševalcev predpiše minister, pristojen za zdravje.
(1)
Upravljavec smučišča zagotovi na smučišču naslednje minimalno število usposobljenih reševalcev:
-
na smučišču z zmogljivostjo do 500 smučarjev enega reševalca,
-
na smučišču z zmogljivostjo do 2000 smučarjev dva reševalca in
-
na vsakih nadaljnjih 1000 smučarjev enega reševalca.
(2)
Če je to potrebno zaradi razgibanosti ali neenotnosti smučišča (npr. več vstopov in izstopov s smučišča), se lahko v dovoljenju za obratovanje iz prvega odstavka 4. člena tega zakona določi večje število reševalcev, kot je določeno v prejšnjem odstavku.
(3)
Upravljavec smučišča lahko ob upoštevanju prvega in drugega odstavka tega člena prilagodi število prisotnih reševalcev glede na dejansko število smučarjev na smučišču. Če so v dovoljenju za obratovanje smučišča določeni sektorji na smučišču, pa glede na zmogljivost delujočih žičniških naprav v posameznih sektorjih na smučišču.
(4)
Upravljavec smučišča sme za največ 30 odstotkov zmanjšati minimalno število prisotnih reševalcev iz tretje alineje prvega odstavka, drugega in tretjega odstavka tega člena, če manjkajočo razliko usposobljenih reševalcev zagotovi s prisotnimi nadzorniki, ki so usposobljeni tudi za reševanje.
(5)
Upravljavec majhnega smučišča ne glede na določbe prejšnjih odstavkov zagotavlja naloge reševanja z najmanj eno osebo, ki je:
2.
nadzornik na smučišču, ki ima potrdilo iz prvega odstavka 15. člena tega zakona za reševalca in hkrati opravlja obe nalogi,
3.
oseba pri upravljavcu smučišča, ki opravlja druge naloge za upravljavca majhnega smučišča, pod pogojem, da ima potrdilo iz prvega odstavka 15. člena tega zakona za reševalca, ali
4.
sklenila dogovor z upravljavcem smučišča in izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka 15. člena tega zakona, pri čemer zagotavlja odzivni čas v skladu s predpisi, ki urejajo nujno medicinsko pomoč.
15. člen
(pogoji za imenovanje reševalca)
(1)
Reševalec je lahko oseba, ki izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka tega člena in je pridobila potrdilo ministrstva, pristojnega za zdravje. Reševalec ima pravico opravljati naloge po tem zakonu z dnem vročitve potrdila.
(2)
Reševalec je lahko oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
1.
je stara najmanj 18 let,
2.
je splošno zdravstveno sposobna,
3.
ima končan najmanj izobraževalni program za pridobitev srednje oziroma srednje strokovne izobrazbe in
4.
izpolnjuje pogoje strokovne usposobljenosti.
(3)
Ministrstvo, pristojno za zdravje, osebi, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjega odstavka, izda potrdilo o izpolnjevanju pogojev za reševalca z veljavnostjo štirih let od opravljenega usposabljanja in preizkusa znanja.
(4)
Reševalec je strokovno usposobljen, če je usposobljen po programu iz sedmega odstavka tega člena in opravi preizkus znanja. O opravljenem usposabljanju in preizkusu znanja izda izvajalec iz devetega odstavka tega člena potrdilo.
(5)
Reševalec se mora vsaka štiri leta udeležiti obdobnega izpopolnjevanja in opraviti preizkus znanja. Izvajalec iz devetega odstavka tega člena izda reševalcu, ki opravi obdobno izpopolnjevanje in preizkus znanja potrdilo, na podlagi katerega ministrstvo, pristojno za zdravje, ob izpolnjevanju pogoja iz 2. točke drugega odstavka tega člena izda novo potrdilo o izpolnjevanju pogojev za reševalca z veljavnostjo štirih let od opravljenega obdobnega izpopolnjevanja in preizkusa znanja. Potrdilo o opravljenem obdobnem izpopolnjevanju in preizkusu znanja ne sme biti starejše od enega leta.
(6)
Reševalec pri svojem delu uporablja slovenski jezik. Znanje slovenskega jezika reševalec dokazuje s spričevalom o končanem najmanj osnovnošolskem izobraževanju v Republiki Sloveniji ali s potrdilom uradno pooblaščene izobraževalne ustanove o uspešno opravljenem preizkusu aktivnega znanja slovenskega jezika po javno veljavnem izobraževalnem programu ustrezne stopnje v Republiki Sloveniji.
(7)
Program, izvedbo in preizkus znanja usposabljanja ter obdobnega izpopolnjevanja predpiše minister, pristojen za zdravje.
(8)
Pogoj iz 2. točke drugega odstavka tega člena se dokazuje z zdravniškim potrdilom, ki ga izda zdravnik specialist medicine dela in športa ter ne sme biti starejše od enega leta.
(9)
Usposabljanje, obdobno izpopolnjevanje in preizkus znanja iz sedmega odstavka tega člena izvaja ministrstvo, pristojno za zdravje, ali druga oseba javnega prava, pravna oseba zasebnega prava ali samostojni podjetnik posameznik, ki ji ministrstvo, pristojno za zdravje, na podlagi javnega natečaja podeli javno pooblastilo. Za podelitev in odvzem javnega pooblastila, ravnanje z dokumentacijo o izvajanju javnega pooblastila, objavo seznama nosilcev javnega pooblastila ter pisno poročanje nosilca javnega pooblastila se smiselno uporabljajo določbe 21. člena tega zakona.
(10)
Minister, pristojen za zdravje, predpiše obrazec vloge za podelitev potrdila o izpolnjevanju pogojev za reševalca in obrazec ter vsebino potrdila o izpolnjevanju pogojev za reševalca.
16. člen
(varnost na smučišču)
Za nadzor nad ravnanjem smučarjev in drugih oseb na smučišču so pristojni nadzorniki na smučišču in policisti.
17. člen
(obveznost zagotavljanja nadzora)
(1)
Upravljavec smučišča v času obratovanja smučišča zagotovi naslednje minimalno število nadzornikov:
-
na smučišču z zmogljivostjo do 500 smučarjev enega nadzornika,
-
na smučišču z zmogljivostjo do 2000 smučarjev dva nadzornika in
-
na vsakih nadaljnjih 1000 smučarjev enega nadzornika.
(2)
Če je to potrebno zaradi razgibanosti ali neenotnosti smučišča (npr. več vstopov in izstopov s smučišča), se lahko v dovoljenju za obratovanje iz prvega odstavka 4. člena tega zakona določi večje število nadzornikov, kot je določeno v prejšnjem odstavku.
(3)
Upravljavec smučišča lahko ob upoštevanju prvega in drugega odstavka tega člena prilagodi število prisotnih nadzornikov na smučišču glede na dejansko število smučarjev na smučišču, če so v dovoljenju za obratovanje smučišča določeni sektorji na smučišču, pa glede na zmogljivost delujočih žičniških naprav v posameznih sektorjih na smučišču.
(4)
Upravljavec smučišča sme za največ 30 odstotkov zmanjšati minimalno število prisotnih nadzornikov na smučišču iz tretje alineje prvega odstavka, drugega in tretjega odstavka tega člena, če manjkajočo razliko usposobljenih nadzornikov zagotovi s prisotnimi reševalci, ki so usposobljeni tudi za nadzor na smučišču.
(5)
Upravljavec majhnega smučišča ne glede na določbe prejšnjih odstavkov zagotavlja naloge nadzora z najmanj eno osebo, ki je lahko:
-
reševalec na smučišču, ki ima veljavno službeno izkaznico nadzornika in hkrati opravlja obe nalogi, ali
-
oseba pri upravljavcu smučišča, ki opravlja druge naloge za upravljavca majhnega smučišča, pod pogojem, da ima veljavno službeno izkaznico nadzornika.
18. člen
(pogoji za imenovanje nadzornika)
(1)
Nadzornik je lahko oseba, ki izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka tega člena in je pridobila službeno izkaznico, ministrstva pristojnega za notranje zadeve (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ). Nadzornik ima pravico opravljati naloge po tem zakonu z dnem vročitve službene izkaznice.
(2)
Nadzornik je lahko oseba, ki:
1.
je stara najmanj 18 let,
2.
ima državljanstvo države članice Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora ali Švicarske konfederacije,
3.
je zdravstveno in psihično sposobna glede na vrsto dela, ki ga bo opravljala,
4.
ima končan najmanj izobraževalni program za pridobitev srednje poklicne izobrazbe,
5.
izpolnjuje pogoje usposobljenosti,
6.
aktivno obvlada slovenski jezik,
7.
ni bila pravnomočno obsojena za naklepno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot tri mesece,
8.
ni bila več kot dvakrat s pravnomočno odločbo spoznana za odgovorno za prekrške zoper javni red in mir z elementi nasilja ali za prekrške po predpisih, ki urejajo proizvodnjo in promet s prepovedanimi drogami, ali za prekrške po tem zakonu in ji je bila izrečena globa.
(3)
Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, osebi, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjega odstavka, podeli službeno izkaznico z veljavnostjo štirih let od opravljenega usposabljanja in preizkusa znanja.
(4)
Nadzornik je usposobljen, če je usposobljen po programu iz prvega odstavka 21. člena tega zakona in opravi preizkus znanja. O opravljenem usposabljanju in preizkusu znanja izda izvajalec iz drugega odstavka 21. člena tega zakona potrdilo.
(5)
Nadzornik se mora vsaka štiri leta udeležiti obdobnega izpopolnjevanja. Izvajalec iz drugega odstavka 21. člena tega zakona izda nadzorniku, ki je opravil obdobno izpolnjevanje, potrdilo, na podlagi katerega pristojni organ ob izpolnjevanju pogojev iz 2., 3., 7. in 8. točke drugega odstavka tega člena podeli novo službeno izkaznico z veljavnostjo štirih let od opravljenega obdobnega izpopolnjevanja. Potrdilo o opravljanjem obdobnem izpopolnjevanju ne sme biti starejše od enega leta.
(6)
Pogoj iz 3. točke drugega odstavka tega člena se dokazuje z zdravniškim potrdilom, ki ga izda zdravnik specialist medicine dela in športa ter ne sme biti starejše od enega leta.
(7)
Pogoj iz 6. točke drugega odstavka tega člena se dokazuje s spričevalom o končanem najmanj osnovnošolskem izobraževanju v Republiki Sloveniji ali s potrdilom uradno pooblaščene izobraževalne ustanove o uspešno opravljenem preizkusu aktivnega znanja slovenskega jezika po javno veljavnem izobraževalnem programu ustrezne stopnje v Republiki Sloveniji.
(8)
Pristojni organ ugotavlja izpolnjevanje pogojev iz tega člena ob podelitvi službene izkaznice ali kadarkoli po uradni dolžnosti, ali če je podan sum, da oseba ne izpolnjuje pogojev za opravljanje nalog nadzornika po tem zakonu.
19. člen
(službena izkaznica)
(1)
Službena izkaznica nadzornika vsebuje naslednje osebne podatke:
-
osebno ime nadzornika in
-
fotografijo nadzornika.
(2)
Minister, pristojen za notranje zadeve, predpiše obrazec vloge za podelitev službene izkaznice in obrazec ter vsebino službene izkaznice.
20. člen
(opremljenost nadzornika)
(1)
Pri opravljanju nalog po tem zakonu mora biti nadzornik opremljen z oznakami, opremo in službeno izkaznico nadzornika. Če nadzornik opravlja tudi naloge reševalca, mora biti opremljen tudi z znakom reševalca.
(2)
Nadzornik se mora pri izvajanju naloge po tem zakonu na zahtevo posameznika predstaviti z osebnim imenom ter pokazati službeno izkaznico.
(3)
Minister, pristojen za notranje zadeve, predpiše oznake in opremo nadzornika. V primeru hkratnega izvajanja nalog reševalca in nadzornika minister, pristojen za notranje zadeve, v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravje, predpiše skupne oznake.
21. člen
(usposabljanje in obdobno izpopolnjevanje nadzornikov ter podelitev javnega pooblastila)
(1)
Program, izvedbo in preizkus znanja usposabljanja za nadzornike ter program in izvedbo obdobnega izpopolnjevanja za nadzornike predpiše minister, pristojen za notranje zadeve.
(2)
Usposabljanje, preizkus znanja in obdobno izpopolnjevanje iz prejšnjega odstavka izvaja pristojni organ ali druga oseba javnega prava, pravna oseba zasebnega prava ali samostojni podjetnik posameznik, ki ji pristojni organ na podlagi javnega natečaja podeli javno pooblastilo, če izpolnjuje naslednje pogoje:
1.
ima odgovorno osebo za izvajanje javnega pooblastila, ki ima najmanj visokošolsko izobrazbo ustrezne smeri in izpolnjuje posebne kadrovske pogoje,