Portal TFL

TFL Vsebine / TFLGlasnik

Dvojna igra

O PUBLIKACIJI in AVTORJU
ŠTEVILKA in LETO IZDAJE
Timonhren
AVTOR
Timon Hren, odvetnik v Ljubljani in član Upravnega odbora OZS
Datum
10.02.2026
Rubrika
Tema tedna
Pravna podlaga
Povezave
Podsistem TAX
Podsistem FIN
Povzetek
V uvodniku revije Odvetnik z naslovom Polovička – here we go again ... sem opozoril na vnovične pritiske za znižanje plačila odvetniških storitev v sistemu brezplačne pravne pomoči (BPP). Vrhovno sodišče RS se je na uvodnik odzvalo z zahtevo po objavi odgovora, v katerem trdi, da moj zapis »ne odraža dejanskega stališča Vrhovnega sodišča«. Vrhovno sodišče zanika, da bi predlagalo vrnitev na 50-odstotno plačilo, in pojasnjuje, da je predlagalo zgolj znižanje »vsaj za določen odstotek, na primer za 10 odstotkov«.
BESEDILO
Ta semantična distinkcija je bistvo problema. Ne glede na to, ali gre za 50- ali 10-odstotno znižanje, temeljno stališče Vrhovnega sodišča je nespremenjeno: odvetnik za delo, opravljeno v sistemu BPP ali po uradni dolžnosti, ne sme prejeti polnega plačila. To stališče ni novo, temveč je del dolgotrajne in vztrajne politike vrha sodne oblasti, ki jo želim v tem odgovoru podrobneje osvetliti.

Zgodovina prizadevanj Vrhovnega sodišča za zmanjšanje plačila odvetnikom

Stališče Vrhovnega sodišča, da odvetnikom za delo v sistemu BPP in ex offo ne pripada polno plačilo, se kaže skozi daljše časovno obdobje in skozi različne oblike delovanja.

V času splošnih varčevalnih ukrepov je bila v letu 2014 sprejeta določba Zakona o odvetništvu (ZOdv), ki je plačilo za tovrstne storitve znižala na polovico vrednosti3 po Odvetniški tarifi.

Ko so odvetniki z uporabo pravnih sredstev poskušali izpodbijati neustavnost in nezakonitost take ureditve, je Vrhovno sodišče v letu 2017 s sklepom opr. št. X Ips 36/2017 z dne 15. marca 2017 revizijo zavrglo. Uporabilo je utemeljitev, da so odvetniki v sistemu BPP v drugačnem položaju kot tisti na trgu:

»Prvi imajo zagotovljene stranke in plačilo, drugi pa si morajo prizadevati za pridobitev strank, poleg tega so lahko v negotovosti glede plačila.«

S tako argumentacijo, ki jo je ponovilo tudi v drugih odločitvah, je Vrhovno sodišče utrdilo obstoječe stanje in odvetnikom onemogočilo prejem polnega plačila za celostno opravljeno storitev.

Vrhovnemu sodišču, ali pa vsaj njegovi Službi za odnose z javnostmi, je verjetno ušlo iz spomina, ali pa niti ne ve, da je v času, ko je zakonodajalec pripravljal odpravo t. i. »polovičke«, Vrhovno sodišče tej spremembi izrecno nasprotovalo. V dopisu4 Ministrstvu za pravosodje z dne 15. septembra 2021 je namreč zapisalo, da predlogu za dvig nagrad ne more slediti, ker »ne najde razumnih razlogov za spreminjanje veljavne ureditve «. Na sestanku na ministrstvu pa sta predstavnici Vrhovnega sodišča ukinitvi »polovičk« nasprotovali predvsem z vidika primerjave plač sodnikov s prejemki odvetnikov. Dejstva, da mora odvetnik sam zagotoviti pogoje dela, kot so pisarna, podporni kader, plačilo zavarovanja itd., pri tem nista upoštevali.

Očitno je, da v letu 2025 Vrhovno sodišče, kljub temu da je bila »polovička« odpravljena in se je plačilo dvignilo na 100 odstotkov, nadaljuje prizadevanja za znižanje. V svoji zahtevi za objavo odgovora je potrdilo, da je v okviru medresorske delovne skupine predlagalo, da se plačilo odvetnikom ponovno zniža, »denimo za 10 odstotkov«.

Ta kronološki pregled jasno kaže, da Vrhovno sodišče dosledno in vztrajno, bodisi skozi sodno prakso bodisi z mnenji v zakonodajnih postopkih, nasprotuje polnemu vrednotenju odvetniškega dela v sistemu obvezne obrambe in brezplačne pravne pomoči.

Zgrešenost in zmotnost stališča Vrhovnega sodišča

Odvetništvo je po Ustavi samostojen in neodvisen poklic, ki je opredeljen kot del pravosodja. Njegova temeljna naloga je zagotavljanje pravne varnosti državljanov. Učinkovita obramba v kazenskem postopku ali ustrezno zastopanje socialno šibkih je temelj pravne države. Logična in nujna posledica takšnega položaja je zahteva, da je odvetnik za svoje strokovno in odgovorno delo pravično plačan. Le pravično plačilo zagotavlja, da bodo najboljši strokovnjaki pripravljeni sodelovati v shemah BPP in ex offo ter da bo kakovost storitev na najvišji ravni.

Osrednji argument Vrhovnega sodišča, da odvetniki v teh postopkih ne delujejo na »prostem trgu«, ker imajo »zagotovljene stranke in plačilo«, je zgrešen in vodi v neenako obravnavo. Po tej logiki bi morali biti tudi drugi udeleženci v sodnih postopkih, ki jih angažira država, plačani manj. Vendar ni tako. Sodne izvedence in sodne tolmače prav tako imenuje sodišče, njihove storitve so nujne za izvedbo postopka in so v celoti plačane iz proračuna. Kljub temu prejmejo 100-odstotno plačilo po svoji tarifi. Ustvarjanje izjeme samo za odvetnike je zato sistemsko nelogično, neutemeljeno in diskriminatorno. Država ne more od enega dela pravosodja zahtevati polne storitve, hkrati pa vztrajati pri nepopolnem plačilu.

Nekorektnost početja: dvojna igra na vrhu pravosodja

Najbolj presenetljiv vidik delovanja Vrhovnega sodišča je njegova nekorektnost v razmerju do odvetništva. Medtem ko si vrh sodne oblasti prizadeva za znižanje našega plačila, si odvetniki in naša zbornica dosledno prizadevamo za izboljšanje materialnega položaja sodnikov. Zavedamo se, da je ustrezno plačilo sodnika temelj njegove neodvisnosti in ključno za delovanje pravne države.

Odvetništvo zato zavestno zavrača populistične očitke, ki jih del politike namenja sodstvu. Popolnoma zgrešeno bi bilo na primer trditi, da si sodniki višjih plač »ne zaslužijo«, ker je število sodnikov na prebivalca v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami EU visoko. 5 Odvetniki smo že večkrat poudarili, da je takšen argument z vidika zagotavljanja kakovosti sodstva povsem irelevanten, ker ne upošteva drugih okoliščin dela slovenskega sodnika, v prvi vrsti števila »podpornega kadra«.6 Enako velja za očitke o velikem številu obsodb Slovenije pred Evropskim sodiščem za človekove pravice (ESČP). Odvetniki se zavedamo, da so sodbe ESČP posledica sistemskih problemov, ki jih nizke plače in slabi delovni pogoji kvečjemu poglabljajo, ne pa da bi bili razlog za njihovo ohranjanje. Prizadevanja odvetništva v podporo sodnikom so primerna in nujna, saj je, kot je ugotovilo tudi Ustavno sodišče, ravno nizko plačilo sodnikov sistemski problem. In slovensko odvetništvo si vztrajno in iskreno prizadeva, da bi tako zakonodajna kot tudi izvršilna veja oblasti to spoznali.

Zato toliko bolj preseneča ravnanje vrha sodne oblasti, ki očitno meni, da je polno plačilo za »polno« opravljeno delo težava – a le, ko gre za odvetnike. Ureditev, po kateri odvetnik za polno storitev prejme le del plačila, je prima facie nepravična.

Kako je mogoče, da Vrhovno sodišče logike, ki jo uporablja pri argumentaciji lastnega položaja, ne prepozna tudi pri odvetnikih, ki smo nepogrešljiv in ustavno priznan del pravosodja? To je dvojna igra, ki resno načenja medsebojno spoštovanje in zaupanje med obema poklicema.

Sklep

Zahteva Vrhovnega sodišča za objavo odgovora je poskus preusmeritve pozornosti z bistva problema. Ne glede na odstotke je njihovo sporočilo jasno: delo odvetnikov v sistemu BPP in ex offo je drugorazredno in si ne zasluži polnega plačila. Tako stališče ni le zmotno, temveč tudi globoko nekorektno.

Odvetništvo bo še naprej podpiralo prizadevanja sodnikov za pošteno plačilo. Lepo pa bi bilo, da bi vrh sodne oblasti nehal igrati dvojno igro: eno, ki jo predstavlja odvetnikom, ko navaja, kako spoštuje poklic in delo odvetnikov, drugo pa pri zapisih v korespondenci z drugimi pravosodnimi deležniki glede pravičnega plačila odvetnikom za njihovo delo.


1 Hren, T.: Polovička – here we go again ..., Odvetnik št. 3 (121) – poletje 2025, str. 3.

2 mag. Vrabec, J.: Polovička – here we go again ... – odziv Vrhovnega sodišča RS, Odvetnik št. 4 (122) – jesen 2025, str. 38.

3 Peti odstavek 17. člena Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 97/14 z dne 30. 12. 2014).

4 Su 1173/2021 z dne 15. 9. 2021.

5 Slovenija je s približno 40 sodniki na 100.000 prebivalcev nad povprečjem Sveta Evrope.

6 Sem štejem v prvi vrsti strokovne sodelavce in sodniške pomočnike, pa tudi celoten kadrovski sestav sodišč.