Poslovnik Državnotožilskega sveta (Poslovnik)

1061. Poslovnik Državnotožilskega sveta (Poslovnik)

Državnotožilski svet je na podlagi prvega odstavka 107. člena Zakona o državnem tožilstvu (Uradni list RS, št. 58/11 s spremembami; ZDT-1), na 6. seji, ki je potekala 4. 4. 2018, sprejel

P O S L O V N I K
Državnotožilskega sveta (Poslovnik)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(Predmet)

(1)

S Poslovnikom se natančneje ureja postopek priprave in poteka sej Državnotožilskega sveta (v nadaljevanju: Svet), način dela, glasovanja, izvrševanja odločitev, načine varovanja tajnosti podatkov, sodelovanja z drugimi organi, obveščanja javnosti in druga vprašanja izvedbene narave.

(2)

S Poslovnikom se ureja tudi podrobnejša sestava, imenovanje in način dela Komisije za etiko in integriteto.

2. člen

(Položaj in namen delovanja)

(1)

Državnotožilski svet je samostojen državni organ, ki opravlja naloge državnotožilske samouprave in upravne naloge, določene z zakonom ter sodeluje pri zagotavljanju enotnosti pregona in varovanju samostojnosti državnih tožilcev.

(2)

Pri uresničevanju svoje vloge in nalog deluje nepristransko ter pri tem upošteva in opozarja na pravna, etična in strokovna načela in pravila, ki omogočajo, spodbujajo in zagotavljajo kakovostno delo državnih tožilstev in državnih tožilcev ter ugled državnega tožilstva.

3. člen

(Sodelovanje z drugimi subjekti)

Za zagotovitev uresničevanja svojih nalog v skladu s cilji iz 2. člena Poslovnika Svet sodeluje z državnimi organi in z drugimi subjekti v Republiki Sloveniji ter navezuje stike s tožilskimi sveti ter z drugimi organi in organizacijami z drugih držav, pa tudi z mednarodnimi organizacijami, ki delujejo na področju tožilstva oziroma imajo enak ali podoben namen delovanja kot Svet.

4. člen

(Slovnična oblika)

Moška slovnična oblika izrazov, ki se nanašajo na osebe, je v besedilu uporabljena kot nevtralni izraz za moške in ženske.

II. ORGANIZACIJA

1. poglavje (Zunanja podoba)

5. člen

(Sedež in pečat)

(1)

Sedež Sveta je v Ljubljani, Trg OF 13.

(2)

Svet ima pečat okrogle oblike, v katerem je na sredini grb Republike Slovenije, nad njim je napis »Republika Slovenija«, pod njim pa napis »Državnotožilski svet«.

2. poglavje (Položaj članov)

6. člen

(Člani)

(1)

Funkcija člana Sveta (v nadaljevanju: član) je častna in se opravlja nepoklicno.

(2)

Člana, ki sodeluje pri delu Sveta, ni mogoče klicati na odgovornost za mnenje, ki ga je dal pri odločanju.

(3)

Člani imajo položaj ter z njim povezane pravice in obveznosti, določene z zakonom, Poslovnikom in z drugimi akti Sveta.

7. člen

(Predsednik Sveta in podpredsednik Sveta)

(1)

Predsednika Sveta (v nadaljevanju: predsednik) in podpredsednika Sveta (v nadaljevanju: podpredsednik) izvolijo člani z dvotretjinsko večino glasov vseh članov s tajnim glasovanjem za dve leti, po poteku mandata pa ne moreta biti ponovno izvoljena.

(2)

Volitve predsednika in podpredsednika se opravijo zadnji mesec pred potekom mandata ter na konstitutivni seji Sveta.

(3)

Predsednik oziroma podpredsednik opravljata funkcijo do poteka mandata oziroma do izvolitve novega predsednika oziroma podpredsednika, razen v primeru prenehanja mandata člana.

8. člen

(Položaj in naloge predsednika in podpredsednika)

(1)

Predsednik poleg opravljanja funkcije člana predstavlja in zastopa Svet ter vodi in organizira njegovo delo na način, ki zagotavlja samostojnost in neodvisnost Sveta, ter varuje njegov položaj, kot ga opredeljujejo zakon, Poslovnik in drugi akti.

(2)

V ta namen opravlja zlasti naslednje naloge:

-

sklicuje in vodi seje,

-

predlaga dnevne rede sej,

-

nadzira izvrševanje nalog in sprejetih odločitev Sveta ter daje strokovni službi Sveta (v nadaljevanju: strokovna služba) napotke, navodila in odredbe v zvezi z delovanjem Sveta,

-

podpisuje odločbe, sklepe, dopise in zapisnike ter druge dokumente Sveta, če ni s Poslovnikom določeno drugače,

-

obvešča javnost o odločitvah Sveta,

-

zastopa in predstavlja Svet pred državnimi organi in drugimi subjekti v Republiki Sloveniji, organi in organizacijami iz drugih držav ter pred mednarodnimi organizacijami,

-

odloča o zahtevah po zakonu, ki ureja dostop do informacij javnega značaja,

-

sprejema akte v zvezi z delovanjem strokovne službe.

(3)

V primeru odsotnosti predsednika opravlja vse naloge, opredeljene v prvem in drugem odstavku tega člena, podpredsednik.

(4)

Predsednik lahko za opravo posameznih nalog, opredeljenih v prvem in drugem odstavku tega člena, pooblasti podpredsednika, člana, vodjo strokovne službe ali drugega državnega tožilca, ki je dodeljen v strokovno službo.

3. poglavje (Notranja organizacija)

9. člen

(Strokovna služba)

(1)

Strokovna služba zagotavlja administrativno in strokovno podporo Svetu in Komisiji za etiko in integriteto.

(2)

Podrobnejšo organizacijo, število delovnih mest z opisi in pogoji za njihovo zasedbo določi Svet z aktom o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest.

(3)

Naloge strokovne službe so določene s posebnim aktom.

10. člen

(Vodja strokovne službe)

(1)

Vodja strokovne službe v sodelovanju s predsednikom vodi in organizira delo strokovne službe.

(2)

Vodja strokovne službe je za svoje delo odgovoren Svetu.

(3)

V času odsotnosti vodjo strokovne službe nadomešča državni tožilec, ki je dodeljen v strokovno službo, oziroma če ga ni, drug delavec strokovne službe, ki ga določi vodja strokovne službe oziroma predsednik.

11. člen

(Položaj osebja strokovne službe)

Zaposleni v strokovni službi ne smejo javno izražati svojega mnenja o vprašanjih, ki so predmet zadeve, ki je v postopku obravnave pred Svetom.

III. POSLOVANJE

1. poglavje (Seje)

12. člen

(Seje)

(1)

Svet odloča o zadevah iz svoje pristojnosti na sejah in na dopisnih sejah.

(2)

Če izvedba seje z osebno navzočimi člani oziroma katerim od članov ni mogoča, se lahko seja izvede s pomočjo informacijsko-komunikacijske tehnologije (videokonferenčna seja).

13. člen

(Javnost sej)

(1)

Seje Sveta so zaprte za javnost.

(2)

Zaradi interesov izvajanja nalog Sveta ter krepitve transparentnosti in pravne države lahko Svet na predlog člana, ki je podan pisno pred sejo ali ustno na seji, odloči, da sejo ali del seje odpre za javnost.

(3)

V primeru, da Svet odloči, da je seja ali njen del javen, se seja oziroma njen del prekine in se zadeve uvrstijo na dnevni red prve naslednje seje.

(4)

O javnosti seje se javnost vnaprej obvesti z objavo na spletni strani Sveta, lahko pa tudi na drug primeren način po odredbi predsednika (npr. izjava za javnost).

14. člen

(Navzočnost na sejah in varovanje podatkov)

(1)

Na sejah so lahko navzoči člani, vodja strokovne službe, z dovoljenjem predsednika pa tudi druge osebe, zaposlene v strokovni službi.

(2)

Na sejah Sveta je lahko navzoč tudi generalni državni tožilec RS, ki ima pravico podati svoja stališča in predloge o obravnavanih zadevah.

(3)

Svet k obravnavanju zadev državnotožilske ali pravosodne uprave, imenovanja vodij in namestnikov vodij okrožnih državnih tožilstev, skupnega letnega poročila, predlogov zakonov in predloga skupnega finančnega načrta za državna tožilstva povabi ministra, pristojnega za pravosodje, ki ima pravico udeležiti se seje ter dati svoja stališča in predloge o obravnavanih zadevah.

(4)

Če se generalni državni tožilec RS ali minister, pristojen za pravosodje, seje ne moreta udeležiti, lahko za udeležbo na seji pooblastita namestnika generalnega državnega tožilca RS oziroma državnega sekretarja.

(5)

Svet lahko k obravnavanju vprašanj iz svoje pristojnosti povabi predstavnike sodišč in drugih državnih organov, institucij, društev in drugih nevladnih organizacij, ki delujejo na posameznih področjih, povezanih z izvrševanjem pristojnosti državnih tožilstev.

(6)

Člani in drugi navzoči na seji so dolžni varovati tajnost in zaupnost vseh osebnih in drugih podatkov, do katerih javnost nima dostopa v skladu z zakonodajo s področja varstva osebnih podatkov in dostopa do informacij javnega značaja.

(7)

Na seji oziroma na delu seje, ki je odprt za javnost, smejo biti navzoče polnoletne osebe. Predsednik lahko zaradi vzdrževanja reda odredi, da vsi ali posamezni udeleženci, ki so navzoči kot predstavniki javnosti, sejo za določen čas zapustijo. Zvočno in vizualno snemanje ter fotografiranje s strani udeležencev, ki so navzoči kot predstavniki javnosti, ni dovoljeno.

(8)

Pri posamezni točki dnevnega reda, h kateri so vabljene osebe, ki niso državni tožilci, in na seji oziroma na delu seje, ki je odprta za javnost, člani iz vrst državnih tožilcev in državni tožilci, ki so dodeljeni v strokovno službo, nosijo službeno oblačilo.

15. člen

(Sklicevanje sej)

(1)

Seje Sveta sklicuje predsednik, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik.

(2)

Na pisno zahtevo najmanj štirih članov ali generalnega državnega tožilca RS je predsednik dolžan sklicati sejo najpozneje v osmih dneh po prejemu zahteve.

(3)

Seje Sveta so praviloma enkrat mesečno.

16. člen

(Dnevni red)

(1)

Predsednik po prejemu gradiva iz pristojnosti Sveta odloči o uvrstitvi posamezne zadeve na predlog dnevnega reda naslednje seje.

(2)

Član lahko predlaga predsedniku, da uvrsti določeno zadevo na predlog dnevnega reda naslednje seje.

(3)

Izjemoma se lahko na predlog dnevnega reda seje uvrsti nujna zadeva brez gradiva ali z nepopolnim gradivom. Popolno gradivo se predloži najpozneje na seji.

(4)

Vodja strokovne službe sestavi predlog dnevnega reda seje in pripravi gradivo za sejo.

(5)

Gradivo se pošlje z vabilom in s predlogom dnevnega reda članom in generalnemu državnemu tožilcu RS praviloma najmanj pet dni pred datumom, za katerega je sklicana seja.

(6)

Rok iz prejšnjega odstavka velja tudi za vabila drugim osebam, ki so vabljene na sejo, če ni z drugimi akti določeno drugače.

17. člen

(Sklepčnost)

(1)

Svet je sklepčen, če je na seji navzočih najmanj šest članov.

(2)

Za odločanje o zadevah, za katere se zahteva dvotretjinska večina vseh članov, mora biti na seji navzočih najmanj sedem članov.

18. člen

(Izločitev)

(1)

Član ne sme odločati ali opravljati posameznih dejanj v postopku, če:

-

je v zadevi, o kateri teče postopek, stranka, soupravičenec oziroma sozavezanec, priča, izvedenec, pooblaščenec ali zakoniti zastopnik stranke,

-

je stranka ali njen zakoniti zastopnik ali pooblaščenec z njo v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z njo v zakonski zvezi, ali v svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza prenehala, ali če z njo živi ali je živela v izvenzakonski skupnosti,

-

je skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik stranke, njenega zakonitega zastopnika ali pooblaščenca,

-

je bila udeležena v postopku na prvi stopnji ali je sodelovala pri odločanju,

-

so podane druge okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti.

Poslovnik Državnotožilskega sveta (Poslovnik)

Časovnica