Resolucija o splošnem dolgoročnem programu razvoja in...

4023. Resolucija o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske (ReDPROSV)

Na podlagi 5. točke prvega odstavka 82. člena Zakona o obrambi (Uradni list RS, št. 82/94, 44/97, 87/97, 13/98 – odločba US, 87/01 – ZMatD, 47/02, 67/02 – popr., 110/02 – ZGO-1 in 40/04) je Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 13. julija 2004 sprejel

R E S O L U C I J A
o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske (ReDPROSV)

1. UVOD

Spremembe v varnostnem okolju so pomembno vplivale na dosedanji razvoj Slovenske vojske (v nadaljnjem besedilu: Slovenska vojska ali vojska). V letih 2002 in 2003 je bil pri izvajanju obrambnih reform poudarek dan spremembi sistema popolnjevanja, spremembi strukture sil ter strukture poveljevanja in kontrole, povečanju bojnih zmogljivosti sil za posredovanje, oblikovanju brigad glavnih sil ter oblikovanju dopolnilnih sil.

Zaradi sprememb v varnostnem okolju, doseženega stanja pri izvajanju obrambnih reform ter po vključitvi v NATO in EU, je treba v skladu z ugotovitvami v strateškem pregledu obrambe 2002/2003 z vizijo razvoja do leta 2015, dolgoročni razvoj Slovenske vojske določiti do 2015. leta na novo.

2. STRATEŠKO OKOLJE IN VPLIVI NA OBRAMBNI SISTEM

Strateško varnostno okolje Republike Slovenije se zaradi procesa globalizacije, razvoja informacijske družbe in drugih vzrokov stalno spreminja. Nestabilnost, grožnje ter tveganja, ki iz tega izhajajo, predstavljajo glavni izziv varnosti Republike Slovenije. Pomen klasičnih vojaških groženj varnosti države se zmanjšuje, vendar jih dolgoročno ni mogoče povsem izključiti.

V obdobju globalizacije imajo grožnje varnosti vse bolj večplasten in transnacionalen značaj, kar zahteva od države integralen pristop pri zagotavljanju nacionalne varnosti. Značilnost sodobnih groženj je predvsem v asimetričnosti delovanja, raznovrstnosti in nedoločljivosti struktur, kar pa se ne pojavlja pri vseh grožnjah v enaki meri. Poleg obrambnega sistema so za obvladovanje sodobnih groženj pomembni politični, gospodarski, socialni in okoljevarstveni dejavniki, ki morajo biti medsebojno povezani v sistemu nacionalne varnosti.

Med oblikami ogrožanja mednarodne varnosti bodo med drugim tudi v prihodnje terorizem, širjenje orožij za množično uničevanje, mednarodna trgovina z drogami in organiziran kriminal, ilegalne migracije in tako imenovano informacijsko bojevanje. Pri odzivanju nanje ima velik pomen usklajeno sodelovanje mednarodnih subjektov, pravočasno pridobivanje in izmenjava informacij ter izvajanje ustreznih ukrepov za njihovo preprečevanje in omejevanje. Pri zagotavljanju varnosti bodo nekatere od teh oblik ogrožanja zaradi razširjenosti ali intenzivnosti zahtevale tudi vključitev tudi vojaških zmogljivosti. To bo odvisno od analize varnostnega okolja Republike Slovenije in na tej podlagi ocenjene vojaške ogroženosti države.

NATO bo dolgoročno še vedno igral ključno vlogo pri razvoju evroatlantskega varnostnega okolja. K temu bosta pozitivno prispevali širitvi NATA in EU ter njuno medsebojno povezovanje pri razvoju evropske varnostne in obrambne politike. Demokratizacija in vključitev držav Vzhodne in Jugovzhodne Evrope v evroatlantske gospodarske in obrambno-varnostne povezave bo vplivala na zmanjšanje nestabilnosti tega območja. Kljub temu bodo nestabilnosti na obrobju Evrope še naprej vir ogrožanja evropske varnosti.

Republika Slovenija bo svojo varnost zagotavljala z aktivno vlogo v mednarodnih političnih in vojaških integracijah ter s smotrnim vključevanjem v regionalne varnostne pobude. To zahteva nadaljevanje prizadevanj za oblikovanje hitro odzivnega nacionalnovarnostnega sistema, ki se bo prilagajal spremembam v strateškem okolju, vzpodbujal pozitiven razvoj na posameznih področjih nacionalne varnosti, zmanjševal možnosti nastanka kriz in ki se bo sposoben soočati z negativnim razvojem dogodkov.

3. RAZVOJ SLOVENSKE VOJSKE DO LETA 2015

3.1. Namen, poslanstva in naloge Slovenske vojske

Namen obrambnega sistema Republike Slovenije in s tem Slovenske vojske je odvračanje napada na državo ter obramba neodvisnosti, nedotakljivosti in celovitosti države ter njenih nacionalnih interesov. Ta namen se uresničuje tudi z vključevanjem in aktivnim sodelovanjem države v mednarodnih varnostnih povezavah na podlagi mednarodnih pogodb.

Iz namena so izpeljana naslednja poslanstva Slovenske vojske:

1.

preprečevanje katerekoli vrste agresije ter ustrezen odgovor na agresijo, če do nje pride;

2.

vojaško prispevanje k mednarodnemu miru, varnosti in stabilnosti;

3.

podpora sistemu zaščite, reševanja in pomoči ter drugim državnim organom in javnim institucijam pri zagotavljanju varnosti in blaginje državljanov Republike Slovenije.

Iz poslanstev Slovenske vojske izhajajo njene glavne naloge, ki so:

1.

Preprečevanje katerekoli vrste agresije ter ustrezno reagiranje na agresijo, če do nje pride, ki obsega:

-

izvajanje operacij nacionalne vojaške obrambe (nadzor, kontrola in zaščita kopnega, morja in zračnega prostora ter obramba državnega ozemlja);

-

sodelovanje v operacijah v okviru mednarodnih organizacij (kolektivna obramba po 5. členu Severnoatlantske pogodbe).

2.

Vojaško prispevanje k mednarodnemu miru, varnosti in stabilnosti, ki obsega:

-

obrambno diplomacijo (dvostransko in večstransko sodelovanje);

-

graditev varnosti in zaupanja, uravnavanje oboroževanja in preprečevanje širjenja orožja za množično uničevanje (nadzor oborožitve in razorožitve, inšpekcijski nadzor tujih vojaških enot ter verifikacijske dejavnosti);

-

operacije kriznega odzivanja (preventivna diplomacija, preprečevanje konfliktov in ohranjanje, vsiljevanje ali vzdrževanje miru, humanitarna pomoč, pomoč pri izvajanju humanitarne pomoči) ter boj proti mednarodnemu terorizmu in drugim grožnjam miru.

3.

Podpora sistemu zaščite, reševanja in pomoči ter drugim državnim organom in organizacijam pri zagotavljanju varnosti in blaginje državljanov Republike Slovenije, ki obsega:

-

sodelovanje pri nalogah zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah v skladu z načrti, opremljenostjo in organizacijo vojske;

-

sodelovanje s policijo v skladu z načrti pri varovanju državne meje, sodelovanje pri obvladovanju velikih in ilegalnih migracij, sodelovanje pri preprečevanju in boju proti terorizmu ter pri izvajanju drugih nalog z njenega področja dela;

-

iskanje in reševanje iz zraka, na morju in na kopnem;

-

podpora znanstveno raziskovalni in tehnološki razvojni dejavnosti na obrambnem področju (sodelovanje pri načrtovanju, organizaciji in upravljanju nacionalnih obrambnih raziskav ter tehnologij in podpora projektom namenske industrije);

-

evakuacija državljanov Republike Slovenije iz tujine v kriznih in vojnih razmerah.

Poslanstva in naloge Slovenske vojske neposredno določajo njen obseg in zmogljivosti.

3.2. Izhodišča za razvoj in opremljanje Slovenske vojske

Razvoj in opremljanje Slovenske vojske do leta 2015 temelji na procesu razvoja poklicne vojske in usmerjenosti k načrtnem doseganju ciljnih operativnih zmogljivosti, ki jih narekujejo namen, poslanstva in naloge vojske. S tem programom se prednostno zagotavlja razvoj tistih ključnih operativnih zmogljivosti, ki so namenjene za nacionalno obrambo, kot tudi za delovanje v skupnih silah zavezništva.

Razvoj Slovenske vojske izhaja iz nacionalnih interesov Republike Slovenije in nalog, ki jih pogojujeta polnopravno članstvo v NATU in razvoj skupne obrambne politike EU. Temeljno vodilo razvoja vojske je povezljivost z zavezniškimi silami in sposobnost za skupno delovanje.

Glede na obseg vojske, njene načrtovane ključne zmogljivosti in sile za delovanje v mednarodnih operacijah, se za načrtovanje in oblikovanje zmogljivosti Slovenske vojske upošteva naslednji obseg delovanja:

-

majhen obseg z enoto velikosti voda,

-

srednji obseg z enoto velikosti čete,

-

velik obseg z enoto velikosti namenske skupine bataljonske ravni ter

-

zelo velik obseg z vsemi silami, ki jih bo Republika Slovenija imela na razpolago v okviru nacionalne obrambe, oziroma z vsemi silami, ki bodo na razpolago za obrambo zavezništva.

Sočasnost in dolžina operacij oziroma delovanja bo neposredno vplivala na doseganje končnih operativnih zmogljivosti enot Slovenske vojske zaradi vzdrževanja potrebnih sil. Končne zmogljivosti Slovenske vojske bodo predvidoma omogočale:

-

sočasno sodelovanje v dveh operacijah oziroma aktivnostih z delovanjem srednjega obsega v daljšem obdobju (eno leto ali več);

-

sočasno sodelovanje v eni operaciji oziroma aktivnosti z delovanjem velikega obsega v omejenem obdobju (obdobje do šest mesecev) in sodelovanje v eni mirovni operaciji z delovanjem srednjega obsega v daljšem obdobju;

-

v eni operaciji oziroma aktivnosti z delovanjem velikega obsega z rotacijo v daljšem obdobju.

Obseg vojne sestave Slovenske vojske se bo zmanjšal. Konec leta 2004 bo vojna sestava vojske štela do 18.000 pripadnikov. Z opuščanjem obveznega služenja v rezervni sestavi in popolnim prehodom na pogodbeno rezervo se bo najkasneje do konca leta 2010 obseg vojne sestave vojske postopno zmanjševal na okoli 14.000 pripadnikov.

Razvoj kadrovskega sistema vojske bo vključeval sistemsko ureditev pridobivanja kadrov, njihovo karierno pot, urejanje delovno pravnega statusa ter zadrževanje in odhod iz vojaške službe. Sistem popolnjevanja Slovenske vojske bo temeljil na poklicnih pripadnikih in pogodbeni rezervi. Zagotovljena možnost prostovoljnega vojaškega usposabljanja (služenje vojaškega roka) bo predstavljala dodatne možnosti za popolnjevanje stalne in rezervne sestave vojske.

Integracija procesov in funkcij upravnega dela Ministrstva za obrambo in Generalštaba Slovenske vojske z namenom, da se zagotovi učinkovitejšo pravno, kadrovsko, finančno in logistično podporo vojski pri njenem nadaljnjem preoblikovanju, razvoju in opremljanju, bo omogočila racionalizacijo delovanja Ministrstva za obrambo.

Modernizacija in opremljanje sil bosta temeljili na spremenjeni vlogi in organiziranosti vojske. Prednostno se bo moderniziralo in opremljalo premestljive sile, namenjene za delovanje v kolektivni obrambi in operacijah kriznega odzivanja. V določenem obdobju se bo v skladu s cilji slovenske varnostne in obrambne politike prednostno lahko razvijalo tudi druge sile.

Načrtovanje razvoja vojske temelji na izhodišču, da se bodo obrambni izdatki Republike Slovenije do leta 2008 postopno povečali na 2% bruto domačega proizvoda in se nato do leta 2015 ne bodo zmanjševali. Predvidena ciljna struktura obrambnih izdatkov ob koncu procesa uvajanja poklicne vojske pomeni povečanje izdatkov za operacije na račun izdatkov za osebje in bo znašala 50% za osebje, 30% za operacije in vzdrževanje ter 20% za nabave glavne opreme, infrastrukturo ter raziskave in razvoj.

3.3. Razvojni cilji Slovenske vojske

Razvojni cilji Slovenske vojske v obdobju do 2015. leta so:

1.

Celovita integracija Slovenske vojske v vojaške strukture NATA v dogovorjenem obsegu in času, prednostno na področju zračne obrambe ter komunikacijskih in informacijskih sistemov.

2.

Vzpostavitev racionalne in enostavne strukture sistema poveljevanja in kontrole na strateški, operativni in taktični ravni, podprti s sodobnimi komunikacijskimi in informacijskimi sistemi, ki bodo omogočali povezljivost sistemov s poveljstvi in enotami NATA.

3.

Vzpostavitev nacionalnega sistema zračne obrambe, povezljivega z integriranim sistemom obrambe NATA, ki bo omogočal izvajanje zaščite suverenosti zračnega prostora Republike Slovenije v miru.

4.

Oblikovanje in razvoj premestljivih sil Slovenske vojske v obsegu 40% sestave kopenske komponente, s težiščem na bataljonski taktični skupini in bataljonu radiološke, kemične in biološke obrambe, opremljenih in usposobljenih za delovanje zunaj ozemlja Republike Slovenije ter zagotovitev potrebnih zmogljivosti za učinkovito in pravočasno izvedbo premeščanja sil z mirnodobne lokacije na območje operacij oziroma delovanja.

5.

Zagotovitev premičnosti poveljstev in enot vojske na območju delovanja za premestljive sile in del nepremestljivih sil.

6.

Zagotovitev vzdržljivosti premestljivih sil v skladu s standardi NATA.

7.

Vzpostavitev sistema usposabljanja za zagotavljanje razpoložljivih sil v skladu z izvajanjem namenskih nalog, v predvidenem času in v skladu z NATO standardi.

8.

Vzpostavitev celovitega kadrovskega sistema in upravljanja s kadri, s katerim bo omogočeno doseganje usklajene kadrovske strukture Slovenske vojske, postopna odprava kadrovskih neskladij ter pravočasno in usmerjeno načrtovanje kariernih poti pripadnikov.

9.

Oblikovanje celovitega sistema vojaškega izobraževanja in usposabljanja v okviru Centra za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje, z uporabo sodobnih sredstev in metod ter vključevanjem sodobnih znanstvenih spoznanj.

10.

Vzpostavitev celovitega logističnega sistema za zagotovitev delovanja vojske, modernizacija in nabava logističnih sredstev ter zagotovitev odzivnosti in usklajenosti logističnega sistema z dolgoročnimi in srednjeročnimi načrti ter programi.

11.

Zagotovitev ustrezne podpore države gostiteljice za zavezniške sile in organizacije, ki se bodo v skladu z mednarodnimi pogodbami nahajale in delovale na ozemlju Republike Slovenije oziroma bodo v tranzitu.

12.

Celostna vključitev in vpetost Slovenske vojske kot sestavnega dela obrambnega, gospodarskega, znanstveno-raziskovalnega, izobraževalnega in splošnega dolgoročnega razvoja države, ki bo spodbujala in prispevala k hitrejšemu znanstveno-tehnološkemu razvoju in uvajanju novih tehnologij, povečevala konkurenčnost domačega gospodarstva in njegovo povezovanje z gospodarstvi najbolj razvitih držav, ne le na področju namenske industrije, temveč tudi drugih dejavnosti.

3.4. Strategija doseganja ključnih zmogljivosti Slovenske vojske

Strategija razvoja vojske temelji na razvoju ključnih zmogljivosti. Zmogljivosti vojske morajo zagotoviti usklajenost poslanstva, nalog in dolgoročnih ciljev. Temeljno vodilo bo doseganje, vzdrževanje in izboljševanje tistih operativnih zmogljivosti, ki podpirajo glavne naloge vojske. Te zmogljivosti morajo zadovoljiti zlasti potrebe nacionalne in kolektivne obrambe ter izvajanje drugih glavnih nalog.

Premestljivost sil z mirnodobne lokacije na območje operacij se bo zagotavljala z zmogljivostmi strateškega transporta, pripravo nacionalne infrastrukture ter potrebnih sil in sredstev za učinkovito in pravočasno premeščanje sil.

Povečanje premičnosti poveljstev in enot na območje delovanja se bo zagotavljalo z nabavo bojnih vozil in zračnim transportom taktičnega dosega. Premičnost bo zagotovljena za vse premestljive sile in za del nepremestljivih sil.

Vzdrževanje potrebne ravni bojne učinkovitosti enot se bo zagotavljalo za čas trajanja operacije s pravočasnim planiranjem, zagotavljanjem in pripravo potrebnih sil in sredstev. Zagotovljena bo premičnost ter učinkovito izvajanje oskrbe samostojno ali v sodelovanju z drugimi državami. Premestljive enote Slovenske vojske bodo organizirane in opremljene za samostojno delovanje za najmanj 30 dni.

Razpoložljivost sil in prehajanje enot v različne stopnje pripravljenosti bo usklajeno s standardi NATA in skladno z operativnimi cikli enot. Sile bodo usposobljene, opremljene in pripravljene za izvedbo konkretne naloge pod določenimi pogoji in v določenem času.

Sposobnost preživetja in zaščite sil na bojišču se bo zagotavljala s potrebno aktivno in pasivno zaščito ljudi, ustrezno opremo in infrastrukturo, premičnostjo, ustrezno zdravstveno oskrbo in zračno obrambo. Sposobnost preživetja bo povečana tudi z uporabo podatkov sistema zgodnjega odkrivanja in opozarjanja, ki ga ima NATO in uvajanjem lastnih elementov sistema zgodnjega odkrivanja in opozarjanja.

Učinkovitost bojevanja se bo zagotavljala z razvojem in modernizacijo bojnih in nebojnih sistemov, z uporabo novih tehnologij, ustrezno stopnjo usposobljenosti ter motiviranosti pripadnikov za izvedbo nalog. Učinkovit sistem poveljevanja in kontrole ter komunikacij bo zagotovljen z modernizacijo, s katero se bo prednostno zagotavljalo potrebno informacijsko podporo in povezljivost s poveljstvi in enotami NATA.

Učinkovitost obveščevalne zagotovitve se bo zagotavljala z razvojem obveščevalne dejavnosti, ki bo s svojimi organizacijskimi in tehnološkimi rešitvami zadovoljevala nacionalne vojaške potrebe in delovanje Slovenske vojske znotraj zavezništva. Pri tem bo odločilnega pomena funkcionalno povezovanje obveščevalne dejavnosti vojske in Ministrstva za obrambo.

Doseganje zahtevane stopnje tehnične in funkcionalne povezljivosti z drugimi vojaškimi organizacijami bo zagotovljeno z uvajanjem standardov NATA pri organiziranosti, načinu delovanja in opremljanja vojske.

3.5. Doktrina delovanja Slovenske vojske

Doktrina delovanja Slovenske vojske bo upoštevala nacionalne značilnosti ter standarde in načela NATA. Doktrinarne rešitve se bodo prilagajale razvoju Slovenske vojske in spremembam v NATU.

V Slovenski vojski bo zagotovljena potrebna zmogljivost presoje, načrtovanja, premeščanja, vzdrževanja in poveljevanja s silami doma in v tujini. Zagotovljena bodo ustrezna sredstva za poveljevanje ter obdelavo (obveščevalnih) podatkov in informacij na strateški ravni. Na operativni ravni bodo potrebe po zmogljivostih že izbrane in določene. Osnovne vojaške enote, ki jih bo vojska potrebovala za izvajanje mednarodnih operacij oziroma aktivnosti, bodo v principu taktično samozadostne enote (načelno ravni bataljona). Te enote bodo sestavljene in usposobljene za delovanje po načelih oblikovanja sil za izvedbo določene naloge (v nadaljnjem besedilu: namenske sile). Hkrati bodo to ključne vojaške zmogljivosti za izvajaje drugih nalog.

Slovenska vojska bo sposobna izvajati na območju države združeno bojevanje na ravni brigade oziroma organiziranja, premeščanja in uporabe dveh bataljonskih taktičnih skupin avtonomno na dveh različnih smereh, z ognjeno podporo višje ravni ali v sestavi višje enote.

Slovenska vojska bo sposobna za obrambo nacionalnega ozemlja v enem letu organizirati združeno taktično enoto brigadne ravni, ki bo sposobna izvajati vse kopenske oblike delovanja v sestavi višje enote zavezništva in ob ognjeni podpori zaveznikov, oziroma dve združeni taktični enoti brigadne ravni v daljšem časovnem obdobju. Sposobna bo uporabljati bojne multiplikatorje sistema poveljevanja po pridodanih elementih. Sistem poveljevanja in kontrole bo omogočal vključevanje v podobne sodobne sisteme NATA.

Republika Slovenija bo zagotovila premestljivost vseh sil, ki bodo načrtovane za izvajanje zavezniškega delovanja izven državnega ozemlja.

Del enot Slovenske vojske za zagotovitev bojnega delovanja bo namensko organiziran, usposobljen in opremljen za podporo premestljivim enotam.

Nepremestljive sile bodo, poleg prostih zmogljivosti premestljivih sil, glavna podpora sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter drugim državnim organom in javnim institucijam.

Slovenska vojska bo v sodelovanju z zavezniki zagotovila potrebne zmogljivosti za učinkovito delovanje operacij v zračnem prostoru. Glede na možne grožnje iz zraka bo organizacija poveljevanja in kontrole zagotavljala pogoje za hitro izvedbo odločitev na politično-vojaški ravni v miru in v vojni. Elementi sistema bodo povezljivi z zavezniškimi sistemi in bodo neposredno podpirali postopno integracijo v združen sistem razširjene zračne obrambe NATA.

Zagotovljene bodo zmogljivosti za taktični vertikalni manever bojne skupine na ozemlju Republike Slovenije in za podporo delovanja bataljonski taktični skupini v vseh oblikah bojnega delovanja ali bojne podpore. Zmogljivosti za taktični vertikalni manever bodo omogočale taktični premik pehotne čete v enem naletu.

Slovenska vojska bo v sodelovanju z zavezniki razvijala potrebne zmogljivosti za učinkovito delovanje na morju in pod njim. Zagotavljala bo varen dostop in varovanje pomorskih poti ter pristanišča Koper. Obramba slovenskega akvatorija se bo izvajala tudi z večnamenskimi bojnimi sistemi s kopna, s posebnim poudarkom na racionalizaciji in poenotenju bojnih sredstev.

Kljub pospešenemu procesu preoblikovanja Slovenske vojske bo Republika Slovenija ohranjala nekatere posebnosti na vojaškem področju, kot sta prostovoljno vojaško usposabljanje za obrambo države ter oblikovanje strateške rezerve kadrov, oborožitve in opreme (koncept t.i. tretjega kroga). Te rezerve bodo v primeru potrebe omogočale nadomeščanje izgub in povečanje zmogljivosti vojske, v skladu z nacionalnimi in zavezniškimi ocenami ogroženosti. Zato se bo ohranjala vojaška evidenca tako, da bodo strateške rezerve oblikovane okoli 20.000 pripadnikov Slovenske vojske. Izvedene bodo tudi druge priprave z namenom, da bi bila lahko operativna zmogljivost teh sestav dosežena v dveh letih. Aktiviranje teh zmogljivosti bo temeljilo na politični odločitvi. Vojaško opremo in oborožitev za vzdrževanje teh zmogljivosti bo Republika Slovenija prikazovala v skladu s sprejetimi mednarodnimi pogodbami. Za upravljanje s strateškimi rezervami in njihovo aktiviranje bodo skrbela teritorialno razmeščena razvojna jedra. Ob povečani nevarnosti napada na državo oziroma v neposredni vojni nevarnosti ali ob razglasitvi vojnega ali izrednega stanja je možna tudi ponovna uvedba izvajanja vseh sestavin splošne vojaške obveznosti.

3.6. Struktura Slovenske vojske

3.6.1. Razvrstitev sil

Glede na vlogo v bojevanju se bodo sile Slovenske vojske delile na:

-

sile za bojevanje, ki bodo namenjene, da z ognjeno močjo in manevrom premagajo nasprotnika oziroma mu povzročijo čim večje izgube;

-

sile za bojno podporo, ki bodo namenjene zagotavljanju ognjene moči in operativno podporo silam za bojevanje;

-

sile za zagotovitev bojnega delovanja, ki bodo namenjene zagotavljanju podpore bojnim silam, predvsem na področju administrativne podpore in logistike;

-

sile za podporo poveljevanja in kontrole, ki bodo namenjene zagotavljanju neprekinjenega delovanja funkcij poveljevanja in kontrole.

Glede na sposobnost premeščanja se bodo sile delile na:

-

premestljive sile, ki bodo organizirane, opremljene in usposobljene za izvajanje vseh nalog doma in v tujini;

-

nepremestljive sile, ki bodo organizirane, opremljene in usposobljene za izvajanje nalog na nacionalnem ozemlju, podporo in dopolnjevanje premestljivih sil, podporo sil zavezništva in drugih nalog v nacionalni pristojnosti na območju države in v njeni neposredni bližini.

Veliko število nalog vojske bo zahtevalo načrtno razpoložljivost in načrtno zagotavljanje sil v različnih stopnjah pripravljenosti. Glede na stopnjo pripravljenosti se bo vojska delila na:

-

sile v visoki stopnji pripravljenosti, ki bodo zagotavljale doseganje polne bojne pripravljenosti v največ 90 dneh. Namenjene bodo izvajanju nalog pri zaščiti nacionalnih interesov ter za delovanje v zavezništvu. Sile v visoki stopnji pripravljenosti bodo, razen sil za nadzor zračnega prostora, v celoti premestljivega tipa. Opremljene in usposobljene bodo za delovanje na celotnem območju države in zunaj nje. Praviloma bodo popolnjene s stalno sestavo;

-

sile v nizki stopnji pripravljenosti, ki bodo imele od 91 do 180 dnevni rok za doseganje polne bojne pripravljenosti. Namenjene bodo predvsem podpori delovanja sil v visoki stopnji pripravljenosti in njihovi dopolnitvi. Popolnjene bodo s poklicno sestavo in pogodbeno rezervo;

-

sile z daljšim časom vzpostavitve, ki bodo imele več kot leto dni za doseganje polne bojne pripravljenosti. Namenjene bodo za nacionalno obrambo in dopolnjevanje sil. Popolnjene bodo pretežno z rezervno sestavo.

Glede na čas pripravljenosti se bodo poveljstva in enote delile še na kategorije pripravljenosti, kot je določeno za sile NATO.

3.6.1.1. Sile za bojevanje

Resolucija o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske (ReDPROSV)

Časovnica