na dokumentu
Nalaganje dokumenta...
Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 v letih 2011–2013
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 28-1369/2011, stran 3835 DATUM OBJAVE: 15.4.2011
VELJAVNOST: od 16.4.2011 / UPORABA: od 16.4.2011
RS 28-1369/2011
Verzija
11 / 11
Čistopis se uporablja od 29.8.2015 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 19.2.2026: AKTUALEN.
1369. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 v letih 2011–2013
Na podlagi 10. in 12. člena ter v zvezi z 22. členom Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08), četrtega odstavka 10. člena Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010–2015 (Uradni list RS, št. 87/09), osmega odstavka 11. člena Zakona o Triglavskem narodnem parku (Uradni list RS, št. 52/10) ter petega odstavka 25. člena Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (Uradni list RS, št. 20/11) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 v letih 2011–2013
o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 v letih 2011–2013
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina)
(1)
Ta uredba ureja izvajanje ukrepov 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije 2007–2013 (CCI 2007 SI 06 RPO 001), ki ga je potrdila Komisija EU z odločbo št. K(2007) 4136 z dne 12. 9. 2007 (v nadaljnjem besedilu: PRP 2007–2013), in je dostopen na spletnih straneh Ministrstva za kmetijstvo in okolje (v nadaljnjem besedilu: MKO).
(2)
S to uredbo se določajo vrste ukrepov, upravičene naložbe in aktivnosti, upravičenci, upravičeni in neupravičeni stroški, pogoji za upravičenost, merila za izbor, postopki za izvajanje posameznih ukrepov, nadzor nad izvajanjem ukrepov, višina sredstev ter finančna merila za izvajanje:
-
Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 z dne 21. junija 2005 o financiranju skupne kmetijske politike (UL L št. 209 z dne 11. 8. 2005, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) št. 121/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. februarja 2012 o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 1234/2007 glede razdeljevanja prehrambnih proizvodov najbolj ogroženim osebam v Uniji (UL L št. 44 z dne 16. 2. 2012, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1290/2005/ES),
-
Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L št. 277 z dne 21. 10. 2005, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) št. 1310/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o določitvi nekaterih prehodnih določb glede podpore za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), o spremembi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede sredstev in njihove razdelitve za leto 2014 in o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 in uredb (EU) št. 1307/2013, (EU) št. 1306/2013 in (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z njihovo uporabo v letu 2014 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 865), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1698/2005/ES),
-
Uredbe Komisije (ES) št. 885/2006 z dne 21. junija 2006 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 glede akreditacije plačilnih agencij in drugih organov ter potrditve obračunov Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L št. 171 z dne 23. 6. 2006, str. 90), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 375/2012 z dne 2. maja 2012 o spremembi Uredbe (ES) št. 885/2006 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 glede akreditacije plačilnih agencij in drugih organov ter potrditve obračunov Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L št. 118 z dne 3. 5. 2012, str. 4), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 885/2006/ES),
-
Uredbe Komisije (ES) št. 1320/2006 z dne 5. septembra 2006 o pravilih za prehod na podporo za razvoj podeželja, določeno v Uredbi Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL L št. 243 z dne 6. 9. 2006, str. 6; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1320/2006/ES),
-
Uredbe Komisije (ES) št. 1848/2006 z dne 14. decembra 2006 o nepravilnostih in izterjavi nepravilno plačanih zneskov v okviru financiranja skupne kmetijske politike ter organizaciji informacijskega sistema na tem področju in razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 595/91 (UL L št. 355 z dne 15. 12. 2006, str. 56; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1848/2006/ES),
-
Uredbe Komisije (ES) št. 1974/2006 z dne 15. decembra 2006 o podrobnih pravilih glede uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L št. 368 z dne 23. 12. 2006, str. 15), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 335/2013 z dne 12. aprila 2013 o spremembi Uredbe (ES) št. 1974/2006 o podrobnih pravilih glede uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), (UL L št. 105, z dne 13. 4. 2013, str. 1) (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1974/2006/ES),
-
Uredbe Komisije (ES) št. 1998/2006 z dne 15. decembra 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri pomoči de minimis (UL L št. 379 z dne 28. 12. 2006, str. 5; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1998/2006/ES),
-
Uredbe Komisije (ES) št. 800/2008 z dne 6. avgusta 2008 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive s skupnim trgom z uporabo členov 87 in 88 Pogodbe (Uredba o splošnih skupinskih izjemah) (UL L št. 214 z dne 9. 8. 2008, str. 3), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) št. 1224/2013 z dne 29. novembra 2013 o spremembi Uredbe (ES) št. 800/2008 glede obdobja uporabe (UL L št. 320 z dne 30. 11. 2013, str. 22), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 800/2008/ES),
-
Uredba Komisije (EU) št. 65/2011 z dne 27. januarja 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja (UL L št. 25 z dne 28. 1. 2011, str. 8), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 937/2012 z dne 12. oktobra 2012 o spremembi uredb (ES) št. 1122/2009 in (EU) št. 65/2011 glede načina za določanje uporabljene obrestne mere za neupravičena plačila, ki se izterjajo od upravičencev sheme neposrednih podpor za kmete iz Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009, podpore za razvoj podeželja iz Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 in podpore za vinski sektor iz Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 (UL L št. 280 z dne 13. 10. 2012, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 65/2011/EU),
-
Sporočila Komisije – Smernice skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (UL C št. 244 z dne 1. 10. 2004, str. 2; v nadaljnjem besedilu: Sporočilo Komisije 244/2004/ES),
-
Sklepa Sveta z dne 20. februarja 2006 o strateških smernicah Skupnosti za razvoj podeželja (programsko obdobje 2007–2013) (UL L št. 55 z dne 25. 2. 2006, str. 20), zadnjič spremenjenega s Sklepom Sveta z dne 19. januarja 2009 o spremembah Sklepa 2006/144/ES o strateških smernicah Skupnosti za razvoj podeželja (programsko obdobje 2007–2013), (UL L št. 30 z dne 31. 1. 2009, str. 112).
(3)
S to uredbo se za izvajanje Uredbe 1310/2013/EU urejata tudi ukrep Pomoč mladim prevzemnikom kmetij – ukrep 112 in ukrep Izboljšanje in razvoj infrastrukture, povezane z razvojem in prilagoditvijo kmetijstva – ukrep 125, v skladu s PRP 2007–2013, ki se izvajata tudi v letih 2014 in 2015.
II. VRSTE UKREPOV, POMEN IZRAZOV IN ORGANI PRP
2. člen
(vrste ukrepov)
(1)
V skladu z 20. členom Uredbe 1698/2005/ES se sredstva namenijo za naslednje ukrepe 1. osi:
1.
Usposabljanje za delo v kmetijstvu, gozdarstvu in živilstvu – ukrep 111,
2.
Pomoč mladim prevzemnikom kmetij – ukrep 112,
3.
Zgodnje upokojevanje kmetov – ukrep 113,
4.
Posodabljanje kmetijskih gospodarstev – ukrep 121,
5.
Povečanje gospodarske vrednosti gozdov – ukrep 122,
6.
Dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom – ukrep 123,
7.
Izboljšanje in razvoj infrastrukture, povezane z razvojem in prilagoditvijo kmetijstva – ukrep 125,
8.
Sodelovanje kmetijskih proizvajalcev v shemah kakovosti hrane – ukrep 132,
9.
Podpora skupinam proizvajalcev pri dejavnostih informiranja in pospeševanja prodaje za proizvode, ki so vključeni v sheme kakovosti hrane – ukrep 133,
10.
Podpore za ustanavljanje in delovanje skupin proizvajalcev – ukrep 142.
(2)
V skladu z 52. členom Uredbe1698/2005/ES se sredstva namenijo za naslednje ukrepe 3. osi:
1.
Diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti – ukrep 311,
2.
Podpora ustanavljanju in razvoju mikro podjetij – ukrep 312,
3.
Osnovne storitve za gospodarstvo in podeželsko prebivalstvo – ukrep 321,
4.
Obnova in razvoj vasi – ukrep 322,
5.
Ohranjanje in izboljševanje dediščine podeželja – ukrep 323.
(3)
V skladu s 63. členom Uredbe 1698/2005/ES se sredstva namenijo za naslednje ukrepe 4. osi Liaison Entre Actions de Développement de l'Economie Rurale (v nadaljnjem besedilu: LEADER):
1.
Izvajanje lokalnih razvojnih strategij – ukrep 41 (411, 412, 413),
2.
Spodbujanje medregijskega in čezmejnega sodelovanja – ukrep 421,
3.
Vodenje lokalnih akcijskih skupin, pridobitev strokovnih znanj in animacija območja – ukrep 431.
3. člen
(pomen izrazov)
Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo:
1.
vlagatelj je fizična ali pravna oseba, ki vloži vlogo na javni razpis, objavljen v skladu s to uredbo;
2.
upravičenec je fizična ali pravna oseba, ki je vložila vlogo na javni razpis in ji je bila izdana odločba o pravici do sredstev;
3.
končni prejemnik sredstev je fizična ali pravna oseba, ki so mu izplačana finančna sredstva; pri ukrepu Izvajanje lokalnih razvojnih strategij iz 1. točke tretjega odstavka prejšnjega člena je končni prejemnik sredstev oseba iz drugega odstavka 96. člena te uredbe;
4.
dejavno kmetijsko gospodarstvo je tisto kmetijsko gospodarstvo, ki v letu objave javnega razpisa vloži zbirno vlogo v skladu s predpisi, ki urejajo izvedbo letnih ukrepov kmetijske politike, in ob predložitvi vloge na javni razpis dokaže, da je v letu pred objavo javnega razpisa ustvarilo prihodek v višini ene bruto minimalne plače na zaposlenega iz kmetijskih dejavnosti oziroma iz kmetijskih, gozdarskih in dopolnilnih dejavnostih na kmetijah na enoto vloženega dela. Kot primeren bruto prihodek se šteje prihodek v višini ene bruto minimalne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji v letu pred objavo javnega razpisa. Enota vloženega dela pomeni obseg dela, ki ga opravi oseba, ki je zaposlena za določen ali nedoločen čas s polnim delovnim časom v obdobju enega leta oziroma eno polno delovno moč, ki znaša 1 800 ur letno. Če je javni razpis objavljen pred časom zbiranja zbirnih vlog, se upošteva zbirna vloga, oddana v letu pred objavo javnega razpisa;
5.
gozdarska gospodarstva so fizične ali pravne osebe, ki so lastniki gozda v zasebni lasti na območju Republike Slovenije ter njihova združenja in občine, ki so lastniki gozda;
6.
upravičeni stroški so skupna vrednost projekta, aktivnosti oziroma naložbe, od katere odštejemo vse neupravičene stroške;
7.
priznana vrednost je najvišja vrednost upravičenih stroškov, od katere se na podlagi stopnje pomoči izračuna pomoč za posamezen ukrep;
8.
obračunsko leto po metodologiji The Farm Accountancy Data Network (v nadaljnjem besedilu: FADN) traja od 1. januarja do 31. decembra in je enako koledarskemu letu.
9.
Priloga 1 k Pogodbi pomeni Prilogo I Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL C št. 83 z dne 30 marca 2010, str. 47);
10.
PRP 2004–2006 je Program razvoja podeželja 2004–2006, ki je bil potrjen z odločbo Komisije EU o potrditvi programskega dokumenta za Razvoj podeželja Republike Slovenije za programsko obdobje 2004–2006, št. CCI 2004 SI 06 GDO 00 z dne 24. 8. 2004;
11.
EPD 2004–2006 je Enotni programski dokument 2004–2006, ki ga je potrdila Komisija Evropske skupnosti z odločbo št. CCI 2003 SI 16 1 DO 001 – K (2004) 2122 z dne 18. 6. 2004.
4. člen
(organi PRP 2007–2013)
(1)
Organ upravljanja PRP 2007–2013 v skladu s 75. členom Uredbe 1698/2005/ES je MKO.
(2)
Akreditirana plačilna agencija v smislu 6. člena Uredbe 1290/20005/ES je Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: ARSKTRP).
(3)
Neodvisni organ za finančni nadzor je Urad Republike Slovenije za nadzor proračuna (v nadaljnjem besedilu: organ za finančni nadzor).
III. USPOSABLJANJE ZA DELO V KMETIJSTVU, GOZDARSTVU IN ŽIVILSTVU – ukrep 111
5. člen
(predmet podpore)
(1)
Predmet podpore je usposabljanje z namenom povečanja produktivnosti dela v kmetijskem, gozdarskem in živilskem sektorju, in sicer tisto, ki ni del rednega izobraževalnega sistema.
(2)
Usposabljanje mora vključevati najmanj eno od naslednjih vsebin:
a)
optimizacija proizvodnih procesov ali tehnologij,
b)
uvajanje novih tehnologij ali proizvodov,
c)
tradicionalna znanja,
d)
podjetništvo,
e)
soočanje z novimi izzivi,
f)
informacijsko-komunikacijska znanja v povezavi s kmetijskim, gozdarskim in živilskim sektorjem,
g)
seznanjanje z zakonodajnimi področji ali
h)
varnost in zdravje pri delu.
(3)
Usposabljanja so namenjena proizvajalcem, ki se ukvarjajo s pridelavo in predelavo kmetijskih in gozdarskih proizvodov iz Priloge 1 k Pogodbi ter lastnikom zasebnih gozdov.
6. člen
(upravičeni stroški)
(1)
Upravičeni stroški so stroški organizacije in izvedbe usposabljanja. Upravičeni stroški se natančneje določijo z javnim razpisom.
(2)
Upravičeni stroški so samo stroški, nastali od datuma izdaje odločbe o pravici do sredstev do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev.
7. člen
(vlagatelji)
Vlagatelji so javne in zasebne izobraževalne ustanove, raziskovalne ustanove, javni zavodi, interesna združenja, stanovska združenja in organizacije s področja kmetijstva, gozdarstva in živilstva.
8. člen
(pogoji za pridobitev sredstev)
(1)
Vlagatelj mora izpolnjevati naslednje pogoje:
1.
predloži program usposabljanja;
2.
usposabljanje se izvaja v obliki seminarjev, delavnic, predavanj, tečajev, praktičnega prikaza na terenu, modulov ali programov;
3.
udeleženci usposabljanja so fizične ali pravne osebe, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo v skladu s 1. točko 3. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR in 26/14; v nadaljnjem besedilu: ZKme-1), gozdarstvom in živilsko predelovalno dejavnostjo ter izpolnjujejo naslednje pogoje:
a)
fizične osebe, ki se ukvarjajo s kmetijsko in gozdarsko dejavnostjo, morajo biti vpisane v register kmetijskih gospodarstev (v nadaljnjem besedilu: RKG),
b)
lastniki zasebnih gozdov,
c)
če se aktivnosti udeležujejo zaposleni v podjetjih, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, morajo biti ta podjetja vpisana v RKG,
d)
če se aktivnosti udeležujejo zaposleni v podjetjih, ki se ukvarjajo z gozdarstvom ali živilskopredelovalno dejavnostjo, morajo biti ta podjetja registrirana za opravljanje teh dejavnosti;
4.
eno usposabljanje mora trajati najmanj osem šolskih ur, dolžina šolske ure traja 45 minut. Skupino slušateljev mora sestavljati najmanj deset oseb.
(2)
Podrobnejši pogoji glede vsebine programa, vlagateljev, oblik izvajanja, časovnih omejitev in posameznih tematskih sklopov se določijo v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji.
(3)
Obveznosti upravičenca so:
1.
udeleženci usposabljanja morajo prejeti potrdilo o uspešno zaključenem usposabljanju;
2.
udeležba slušateljev na posameznem usposabljanju mora biti brezplačna;
3.
udeležba slušatelja na posameznem usposabljanju mora biti najmanj 80 odstotna;
4.
upravičenec mora na ARSKTRP predložiti poročilo o izvedenem usposabljanju, dokazila o številu udeležencev na usposabljanju ter ostala dokazila, zahtevana v javnem razpisu.
(4)
Podpore se ne dodelijo za projekte, ki prejmejo za isti namen podporo na podlagi ukrepov, navedenih v Uredbi Komisije (ES) št. 1857/2006 z dne 15. decembra 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri državni pomoči za majhna in srednje velika podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kmetijskih proizvodov, in spremembi Uredbe (ES) št. 70/2001 (UL L št. 358 z dne 16. 12. 2006, str. 3; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1857/06/ES).
9. člen
(določitev meril in izbor vlog na javni razpis za sofinanciranje)
(1)
Do sofinanciranja so upravičeni izbrani projekti, ki izpolnjujejo pogoje iz tega poglavja.
(2)
Vloge se ocenijo na podlagi meril za pridobitev spodnje, vstopne meje točk, določene v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji. Upoštevajo se naslednja merila:
a)
vsebina programa usposabljanja,
b)
reference izvajalca,
c)
zmogljivosti izvajalca za izvajanje programa usposabljanja,
d)
regionalni vidik.
(3)
Podrobnejša merila za izbor vlog se določijo v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji.
10. člen
(finančne določbe)
(1)
Najvišja stopnja pomoči znaša do vključno 100 odstotkov upravičenih stroškov.
(2)
Najnižji znesek podpore na posamezno vlogo na javni razpis znaša 10.000 eurov, najvišji pa do vključno 500.000 eurov.
(3)
Ukrep se izvaja z odprtim javnim razpisom v skladu s postopkom iz XXI. poglavja te uredbe.
(4)
Za celotno programsko obdobje 2007–2013 je izvedbi tega ukrepa namenjenih 2.042.265 eurov javnih sredstev.
IV. POMOČ MLADIM PREVZEMNIKOM KMETIJ – ukrep 112
11. člen
(predmet podpore)
Predmet podpore je enkratna finančna pomoč mladim prevzemnikom kmetij (v nadaljnjem besedilu: mladi prevzemnik) za prvi lastniški prevzem kmetije (v nadaljnjem besedilu: prevzem kmetije).
12. člen
(vlagatelji)
Vlagatelji so fizične osebe, ki opravljajo kmetijsko dejavnost na območju Republike Slovenije, so starejši od 18 let in mlajši od 40 let oziroma, ki dopolnijo 40 let v letu prijave na javni razpis in prvič prevzamejo kmetijo.
13. člen
(pogoji za pridobitev sredstev)
(1)
Vlagatelj mora izpolnjevati naslednje pogoje:
1.
najkasneje na dan oddaje vloge na javni razpis:
a)
mora biti vpisan kot nosilec kmetijskega gospodarstva v RKG;
b)
mora postati lastnik kmetije, ki ima v upravljanju najmanj 3 ha primerljivih kmetijskih površin. Če kmetija obsega manj kot 3 ha primerljivih kmetijskih površin, mora biti vlagatelj imetnik oziroma lastnik najmanj:
-
1 000 pitancev perutnine, 200 puranov v turnusu ali 400 nesnic,
-
50 plemenskih samic ali 200 pitancev v turnusu, če redi kunce za meso,
-
6 glav velike živine (v nadaljnjem besedilu: GVŽ) za vzrejo istovrstnih živali,
-
40 čebeljih družin ali
-
vlagatelj, ki ima del svojih zemljišč izven območja Republike Slovenije in zaradi tega ne izpolnjuje kriterija 3 ha primerljivih kmetijskih površin, mora biti kmetija prevzemnika dejavno kmetijsko gospodarstvo. Vlagatelj mora postati nosilec in lastnik kmetije, ki obsega kmetijska in gozdna zemljišča v Republiki Sloveniji. Na prevzeti kmetiji mora imeti stalno ali začasno prebivališče;
2.
za izračun primerljivih kmetijskih površin iz prejšnje točke se upoštevajo podatki o ugotovljeni površini in o rabi GERK iz zadnje oddane zbirne vloge. Število primerljivih kmetijskih površinah se izračuna v skladu s šestnajstim odstavkom 120. člena te uredbe;
3.
če se prevzem kmetije izvede na podlagi prenosa živali, se kot stanje upošteva število rejnih živali iz zadnje oddane zbirne vloge. Za izračun GVŽ se upoštevajo podatki iz obrazca za preračun GVŽ iz zadnje zbirne vloge. Vlagatelj mora izpolnjevati naslednje pogoje:
-
biti mora imetnik živali in vpisan v evidenco imetnikov rejnih živali, ki jo vodi MKO,
-
preneseni morajo biti vsi gospodarski objekti za rejo živali skupaj z navedenim številom živali, ki so v lasti ali solastnini prenosnika in njegovega zakonskega ali zunajzakonskega partnerja,
-
prenesene morajo biti vse kmetijske površine, ki so v lasti ali solastnini prenosnika in njegovega zakonskega ali zunajzakonskega partnerja;
4.
če se prevzem kmetije izvede na podlagi prenosa čebeljih družin, se kot stanje upošteva število čebeljih družin v registru čebelnjakov na dan oddaje vloge na javni razpis, ki ga vodi MKO. Vlagatelj mora izpolnjevati naslednje pogoje:
-
biti mora imetnik čebeljih družin in vpisan v register čebelnjakov, ki ga vodi MKO,
-
preneseni morajo biti vsi gospodarski objekti za rejo živali skupaj z navedenim številom živali, ki so v lasti ali solastnini prenosnika in njegovega zakonskega ali zunajzakonskega partnerja,
-
prenesene morajo biti vse kmetijske površine, ki so v lasti ali solastnini prenosnika in njegovega zakonskega ali zunajzakonskega partnerja;
5.
kot prevzem kmetije se za namen izvedbe tega ukrepa upošteva prevzem kmetije z vsemi pripadajočimi kmetijskimi in gozdnimi zemljišči, vključno z gospodarskimi poslopji in stroji, ki so namenjeni opravljanju kmetijske in gozdarske dejavnosti in se nahajajo na območju Republike Slovenije ter so v lasti ali solasti prenosnika in njegovega zakonca ali zunaj zakonskega partnerja. Za ugotavljanje namembnosti objektov se uporabljajo podatki iz registra nepremičnin, ki ga vodi Geodetska uprava Republike Slovenije;
6.
kot prevzem kmetije se šteje vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo;
7.
kot prvi prevzem kmetije se upošteva tudi prevzem kmetije, ki je po obsegu kmetijskih zemljišč v uporabi večja od kmetije, ki jo je do sedaj imel v lasti vlagatelj in iz naslova tega ukrepa še ni prejel sredstev;
8.
prvi prevzem kmetije mora biti izveden največ 16 mesecev pred oddajo vloge na javni razpis;
9.
najkasneje na dan oddaje vloge na javni razpis mora biti prevzeta kmetija s strani vlagatelja oziroma s strani vlagatelja in njegovega zakonca ali zunajzakonskega partnerja. Prenosnik ima možnost, da iz prevzema izključi:
a)
stanovanjsko enoto,
b)
zemljišča v skupni velikosti do 0,5 ha primerljivih kmetijskih površin ter
c)
objekte, ki so namenjeni, opravljanju dopolnilne dejavnosti na kmetiji, razen v primeru, kadar so pogoj za gospodarsko vitalnost kmetije;
10.
vlagatelj mora imeti na dan oddaje vloge na javni razpis ustrezno poklicno znanje in mora biti ustrezno usposobljen za opravljanje kmetijske in s kmetijstvom povezane dejavnosti. Kot izpolnjevanje tega pogoja mora vlagatelj imeti:
a)
najmanj dokončano osnovno šolo in najmanj pet let izkušenj z opravljanjem kmetijske ali gozdarske dejavnosti in pridobljeno nacionalno poklicno kvalifikacijo IV. ravni zahtevnosti s področja kmetijstva ali s kmetijstvom povezanih dejavnosti ali
b)
najmanj dokončano poklicno šolo s področja kmetijstva ali s kmetovanjem povezanih dejavnosti in najmanj tri leta delovnih izkušenj na kmetiji;
11.
če vlagatelj na dan oddaje vloge na javni razpis ne izpolnjuje predpisanih pogojev iz prejšnje točke glede ustreznega poklicnega znanja in usposobljenosti iz opravljanja kmetijske dejavnosti, mora te pogoje izpolniti najpozneje v 36 mesecih od datuma izdaje odločbe o pravici do sredstev in v roku 30 dni od izpolnitve pogoja o tem obvestiti ARSKTRP. V tem primeru mora biti načrt izobraževanja prikazan v poslovnem načrtu;
12.
vlagatelj mora pripraviti poslovni načrt o razvoju kmetijske dejavnosti v skladu z drugim odstavkom 13. člena Uredbe 1974/2006/ES in ga priložiti k vlogi na javni razpis in
13.
iz poslovnega načrta iz 12. točke tega odstavka mora biti razviden namen porabe pridobljenih sredstev najmanj v višini vlagateljevega preliminarnega izračuna, na osnovi meril, ki se določijo v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji. Višina sredstev, izračunana na podlagi preliminarnega izračuna, se lahko nameni za naložbe v lastno primarno pridelavo kmetijskih proizvodov iz Priloge 1 k Pogodbi vključno z naložbami, namenjenimi za opravljanje storitev s kmetijsko mehanizacijo, trženje kmetijskih in živilskih proizvodov, predelavo kmetijskih proizvodov, ter z naložbami v diverzifikacijo v nekmetijske dejavnosti, ki se izvajajo v obliki dopolnilne dejavnosti na prevzeti kmetiji;
14.
sredstva se ne dodelijo za stroške in naložbe iz devetega in desetega odstavka 22. člena te uredbe, šestega in sedmega odstavka 34. člena te uredbe ter petega odstavka 63. člena te uredbe;
15.
podrobnejša razlaga pogojev za dodelitev sredstev se določi v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji.
(2)
Prenos kmetije med partnerjema zakonske ali zunajzakonske skupnosti ni predmet podpore po tem ukrepu.
(3)
Poleg obveznosti iz 121. člena te uredbe mora končni prejemnik sredstev iz naslova tega ukrepa izpolniti še naslednje obveznosti:
1.
končni prejemnik sredstev se obvezuje, da bo še najmanj pet let po datumu izdaje odločbe o pravici do sredstev:
a)
ostal nosilec kmetijskega gospodarstva in lastnik kmetije,
b)
opravljal kmetijsko dejavnost v skladu s poslovnim načrtom,
c)
ohranil ali povečal obseg kmetijskih zemljišč v uporabi, če v ukrep vstopa na podlagi staleža rejnih živali, pa ohranil ali povečal obseg staleža rejnih živali. Podatki o obsegu kmetijskih zemljišč oziroma staležu rejnih živali se primerjajo z zadnjo oddano zbirno vlogo, ki je bila podlaga za dodelitev sredstev iz naslova tega ukrepa ter
d)
ostal zavarovan iz naslova kmetijske dejavnosti, če je pridobil finančna sredstva na podlagi točk iz naslova zavarovanja na podlagi zakona, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje;
2.
končni prejemnik sredstev se obvezuje, da bo pred iztekom petih let od datuma izdaje odločbe o pravici do sredstev izpolnil naložbene cilje najmanj v višini prejetih sredstev, ki si jih je zadal v poslovnem načrtu;
3.
če končnemu prejemniku sredstev na podlagi vsebine predloženega poslovnega načrta na javnih razpisih iz drugih ukrepov po tej uredbi ni uspelo pridobiti sredstev ali jih je pridobil časovno drugače, kot je to opredelil v poslovnem načrtu, se šteje, da ni kršil določil v tistem delu poslovnega načrta;
4.
končni prejemnik sredstev mora začeti spremljati rezultate gospodarjenja na kmetijskem gospodarstvu za primarno kmetijsko pridelavo po metodologiji FADN in zagotoviti obdelavo teh podatkov. Rezultate gospodarjenja na kmetijskem gospodarstvu po tej metodologiji mora spremljati pet obračunskih let po izplačilu sredstev. Standardne rezultate obdelave podatkov po metodologiji FADN mora v elektronski obliki in v formatu, določenem na spletni strani ARSKTRP, poslati na MKO do 31. marca tekočega leta za preteklo leto. Če se na kmetijskem gospodarstvu rezultate gospodarjenja za primarno kmetijsko pridelavo že spremlja na podlagi knjigovodstva po dejanskih prihodkih in odhodkih, spremljanje rezultatov gospodarjenja po metodologiji FADN ni potrebno. V tem primeru mora končni prejemnik sredstev poslati poročilo na ARSKTRP do 31. marca tekočega leta za preteklo leto, in sicer za pet obračunskih let po izplačilu sredstev. Poročilo mora končni prejemnik sredstev poslati na predpisanem obrazcu, objavljenem na spletni strani ARSKTRP, priložiti pa mora tudi izkaz poslovnega izida ter bilanco stanja.
14. člen
(določitev meril za izbor vlog na javni razpis za sofinanciranje)
(1)
Do podpore so upravičeni vlagatelji, ki izpolnjujejo pogoje iz tega poglavja.
(2)
Vloge se ocenijo na podlagi meril. Upoštevajo se naslednja merila:
a)
tržni in ekonomski elementi proizvodnje,
b)
družbeno-socialni vidik,
c)
območno-regionalni vidik,
d)
naravovarstveni vidik.
(3)
Podrobnejša merila za izbor vlog se določijo v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji.
15. člen
(finančne določbe)
(1)
Podpora je enkratna finančna pomoč.
(2)
Višina podpore se določi na podlagi doseženih točk pri ocenitvi popolnih vlog na javni razpis in znaša do vključno 70.000 eurov na upravičenca.
(3)
Gozdne površine se ne upošteva pri določanju višine podpore.
(4)
Ukrep se izvaja z odprtim javnim razpisom v skladu s postopkom iz XXI. poglavja te uredbe.
(5)
Za celotno programsko obdobje 2007–2013 je izvedbi tega ukrepa namenjenih 55.613.200 eurov javnih sredstev.
V. ZGODNJE UPOKOJEVANJE KMETOV – ukrep 113
16. člen
(predmet podpore)
Predmet podpore je izplačilo sredstev v obliki rente upravičencu, ki je nepreklicno prenehal opravljati kmetijsko dejavnost in kmetijo lastniško prenesel na mladega prevzemnika (v nadaljnjem besedilu: prenos kmetije).
17. člen
(vlagatelji)
Vlagatelji so fizične osebe, ki nepreklicno prenehajo opravljati kmetijsko dejavnost ter kmetijo prenesejo na mladega prevzemnika (v nadaljnjem besedilu: prenosnik), in mladi prevzemniki, ki lastniško prevzamejo kmetijo (v nadaljnjem besedilu: prevzemnik).
18. člen
(pogoji za pridobitev sredstev)
(1)
Prenosnik mora na dan oddaje vloge na javni razpis izpolnjevati naslednje pogoje:
1.
je starejši od 57 let in hkrati ne dosega zgornje upokojitvene starosti v skladu s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje;
2.
je bil najmanj zadnjih sedem let, vključno na dan oddaje vloge na javni razpis neprekinjeno pokojninsko in invalidsko zavarovan na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti;
3.
v skladu s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje še ni upokojen;
4.
je na kmetiji, ki je predmet prenosa, neprekinjeno kmetoval najmanj zadnjih deset let;
5.
prenosnik mora na prevzemnika pred oddajo vloge na javni razpis prenesti lastninsko pravico za vsa kmetijska zemljišča, ki so v njegovi lasti. Kmetija mora imeti v upravljanju najmanj 5 ha primerljivih kmetijskih površin. Če takšna kmetija nima v upravljanju najmanj 5 ha primerljivih kmetijskih površin, mora prenosnik na prevzemnika prenesti najmanj:
a)
1 000 pitancev perutnine, 200 puranov v turnusu ali 400 nesnic,
b)
50 plemenskih samic ali 200 pitancev v turnusu, če se kunci redijo za meso,
c)
10 GVŽ za vzrejo istovrstnih živali ali
d)
40 čebeljih družin;
6.
za izračun primerljivih kmetijskih površin iz prejšnje točke se upoštevajo podatki o ugotovljeni površini in o rabi GERK iz zadnje oddane zbirne vloge. Število primerljivih kmetijskih površinah se izračuna v skladu s šestnajstim odstavkom 120. člena te uredbe;
7.
nepreklicno mora prenehati opravljati kmetijsko dejavnost, pri čemer se nobena veljavna komercialna pogodba, ki se nanaša na opravljanje kmetijske dejavnosti, ob oddaji vloge na javni razpis ne sme več glasiti na ime prenosnika;
8.
mora najkasneje na dan oddaje vloge na javni razpis prenesti kmetijo na prevzemnika. Iz prenosa lahko izključi:
a)
stanovanjsko enoto,
b)
zemljišča v skupni velikosti do vključno 0,5 ha primerljivih kmetijskih površin ter
c)
objekte, ki so namenjeni, opravljanju dopolnilne dejavnosti na kmetiji;
9.
kot prenos kmetije se šteje vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo;
10.
prenos kmetije ne sme biti izveden več kot 16 mesecev pred dnem oddaje vloge na javni razpis;
11.
prenos kmetije med partnerjema zakonske ali zunajzakonske skupnosti ni predmet podpore po tem ukrepu. Prevzemnik kmetije po tem ukrepu ne sme biti zakonski ali zunajzakonski partner prenosnika;
12.
podrobnejša razlaga pogojev za dodelitev sredstev se določi v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji.
(2)
Prevzemnik mora izpolnjevati naslednje pogoje:
1.
na dan notarske overitve podpisa pogodbe o prevzemu kmetije ne sme biti mlajši od 18 let in ne starejši od:
a)
40 let ob prvem prevzemu ali
b)
50 let, če se njegova kmetija poveča;
2.
najpozneje na dan oddaje vloge na javni razpis mora postati lastnik kmetije in nosilec kmetijskega gospodarstva in biti vpisan v RKG;
3.
k vlogi na javni razpis mora priložiti podpisano in overjeno izjavo, da se strinja s pogoji prevzema kmetije po tem ukrepu;
4.
kot prevzemnika lahko nastopata zakonska oziroma zunajzakonska partnerja v skladu s predpisi, ki urejajo zakonsko zvezo in družinska razmerja. S pooblastilom morata določiti tistega izmed njiju, ki izpolnjuje vse pogoje po tej uredbi, določene za prevzemnika;
5.
prevzemnik iz 1. točke pod a) tega odstavka mora pripraviti poslovni načrt o razvoju kmetijske dejavnosti v skladu z drugim odstavkom 13. člena Uredbe 1974/2006/ES in ga priložiti k vlogi na javni razpis.
6.
prevzemnik mora imeti na dan oddaje vloge na javni razpis ustrezno poklicno znanje in mora biti ustrezno usposobljen za opravljanje kmetijske ali s kmetijstvom povezane dejavnosti. Za izpolnjevanje navedenih pogojev mora:
a)
v primeru prevzemnika iz 1. točke pod a) drugega odstavka tega člena izpolnjevati pogoje, ki so določeni v 10. točki prvega odstavka 13. člena te uredbe,
b)
v primeru prevzemnika iz 1. točke pod b) drugega odstavka tega člena mora imeti:
-
najmanj pet let delovnih izkušenj z opravljanjem kmetijske ali gozdarske dejavnosti ali
-
najmanj dokončano poklicno šolo s področja kmetijstva ali s kmetijstvom povezanih dejavnosti in najmanj tri leta izkušenj z opravljanjem kmetijske ali gozdarske dejavnosti;
7.
če na dan oddaje vloge na javni razpis prevzemnik ne izpolnjuje pogojev glede ustreznega poklicnega znanja in usposobljenosti za opravljanje kmetijske ali s kmetijstvom povezane dejavnosti, mora te pogoje izpolniti najpozneje v 36 mesecih od datuma izdaje odločbe o pravici do sredstev in odločbe o prevzetih obveznostih iz naslova tega ukrepa in v roku 30 dni od izpolnitve pogoja o tem obvestiti ARSKTRP. V tem primeru mora biti načrt izobraževanja naveden v poslovnem načrtu.
(3)
Če je več solastnikov kmetije, ki je predmet prenosa in vsi izpolnjujejo pogoje za vstop v ta ukrep, si lahko glede na delež lastništva rento delijo. Če je več solastnikov kmetije in le eden izpolnjuje pogoje za vstop v ta ukrep, ta pridobi celotno rento, ki pripada kmetiji, ob pogoju, da je kmetija v celoti prenesena na enega prevzemnika.
(4)
Obveznosti prevzemnika:
1.
prevzemnik iz 1. točke pod a) drugega odstavka tega člena se obvezuje, da bo:
a)
pripravil poslovni načrt o razvoju kmetijske dejavnosti v skladu z drugim odstavkom 13. člena Uredbe 1974/2006/ES in ga izpolnil najkasneje pred iztekom petih let od dneva izdaje odločbe o prevzetih obveznostih,
b)
ohranil ali povečal obseg kmetijskih zemljišč v uporabi oziroma obseg staleža rejnih živali, najmanj v obsegu, na podlagi katerega je bila dodeljena letna renta prenosniku, in sicer še najmanj pet let od dneva izdaje odločbe o prevzetih obveznostih,
c)
nosilec kmetijskega gospodarstva in lastnik kmetije še najmanj pet let od dneva izdaje odločbe o prevzetih obveznostih.
2.
prevzemnik iz 1. točke pod b) drugega odstavka tega člena se obvezuje da bo:
a)
ohranil ali povečal obseg kmetijskih zemljišč v uporabi oziroma obseg staleža rejnih živali, najmanj v obsegu, na podlagi katerega je bila dodeljena letna renta prenosniku, in sicer še najmanj pet let od dneva izdaje odločbe o prevzetih obveznostih;
b)
nosilec kmetijskega gospodarstva in lastnik kmetije še najmanj pet let od dneva izdaje odločbe o prevzetih obveznostih.
3.
mora začeti spremljati rezultate gospodarjenja na kmetijskem gospodarstvu za primarno kmetijsko pridelavo po metodologiji FADN in zagotoviti obdelavo teh podatkov. Rezultate gospodarjenja na kmetijskem gospodarstvu po tej metodologiji mora spremljati najmanj pet let od datuma izdaje odločbe o prevzetih obveznostih oziroma odločbe o pravici do sredstev. Standardne rezultate obdelave podatkov po metodologiji FADN mora v elektronski obliki in v formatu, določenem na spletni strani ARSKTRP, poslati na MKO do 31. marca tekočega leta za preteklo leto. Če se na kmetijskem gospodarstvu za primarno kmetijsko pridelavo rezultate gospodarjenja že spremlja na podlagi knjigovodstva po dejanskih prihodkih in odhodkih, spremljanje rezultatov gospodarjenja po metodologiji FADN ni potrebno. V tem primeru mora poslati poročilo na ARSKTRP do 31. marca tekočega leta za preteklo leto, in sicer najmanj pet let od datuma izdaje odločbe o prevzetih obveznostih oziroma odločbe o pravici do sredstev. Poročilo mora poslati na predpisanem obrazcu, objavljenem na spletni strani ARSKTRP, priložiti pa mora tudi izkaz poslovnega izida ter bilanco stanja.
(5)
V času, ko je prenosnik upravičen do prejemanja rente, mora biti vključen v pokojninsko in invalidsko zavarovanje v skladu s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, najmanj do izpolnitve minimalnih pogojev za uveljavitev pravice do pokojnine.
(6)
O zaključku izplačevanja rente se prenosnika obvesti z obvestilom.
(7)
Za prevzemnika, ki je prejel odločbo o pravici do sredstev iz naslova ukrepa Pomoč mladim prevzemnikom kmetij – ukrep 112 na podlagi Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 (Uradni list RS, št. 94/07), Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 (Uradni list RS, št. 73/08 in 17/09), Uredbe o ukrepih 1. 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 v letih 2010–2013 (Uradni list RS, št. 40/10 in 85/10) ali na podlagi te uredbe, veljajo obveznosti iz tretjega odstavka 13. člena te uredbe.
20. člen
(finančne določbe)
(1)
Celotno obdobje prejemanja rente je do vključno deset let. Renta se lahko prejema do dopolnjene starosti 70 let.
(2)
Ko prenosnik pridobi pokojnino v skladu s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, se znesek rente zmanjša za znesek pokojnine.
(3)
Finančna pomoč se zagotavlja v obliki letne rente, ki se izplačuje mesečno po dvanajstinah. Letna renta je sestavljena iz:
1.
fiksnega dela, ki znaša 5.000 eurov na kmetijo na leto, razen v primeru kmetij, katere ne izpolnjujejo vstopnega kriterija glede minimalnega obsega primerljivih kmetijskih površin iz 5. točke prvega odstavka 18. člena te uredbe, kjer pripada prenosniku renta, ki znaša 6.500 eurov na leto, in
2.
variabilnega dela, ki se izračuna na podlagi podatka o primerljivih kmetijskih površinah. Za izračun variabilnega dela rente se upoštevajo podatki o ugotovljeni površini in rabi GERK-a iz zadnje oddane zbirne vloge, na podlagi katere je bila za kmetijo izdana odločba o izplačilu sredstev. Za vsak ha primerljivih kmetijskih površin po tem izračunu se izplača znesek v višini 300 eurov/ha na leto, vendar največ do vključno 20 ha primerljivih kmetijskih površin po tem izračunu. Če je kmetija po tem izračunu večja, se morajo prenesti vse površine, vendar se renta ne poveča. Število primerljivih kmetijskih površin se izračuna v skladu s šestnajstim odstavkom 120. člena te uredbe.
(4)
Gozd se ne upošteva pri izračunu variabilnega dela rente.
(5)
Renta se usklajuje v skladu s predpisi, ki urejajo usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom.
(6)
Pravica do rente se prizna prenosniku, ki mu je bila izdana odločba o pravici do sredstev, od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi popolne vloge na javni razpis in se začne izplačevati po datumu izdaje odločbe o pravici do sredstev.
(7)
Skupni znesek prejete rente v celotnem obdobju izplačevanja ne sme preseči 110.000 eurov.
(8)
Za celotno programsko obdobje 2007–2013 je izvedbi tega ukrepa namenjenih 18.678.369 eurov javnih sredstev. V skupni višini sredstev so upoštevane tudi obveznosti v višini do 14.500.000 eurov iz izvajanja ukrepa zgodnje upokojevanje iz PRP 2004–2006.
(9)
Ukrep se izvaja z odprtim javnim razpisom v skladu s postopkom iz XXI. poglavja te uredbe.
VI. POSODABLJANJE KMETIJSKIH GOSPODARSTEV – ukrep 121
21. člen
(predmet podpore)
(1)
Z ukrepom se podpirajo naložbe posameznih kmetijskih gospodarstev (individualne naložbe) in naložbe dveh ali več kmetijskih gospodarstev, organiziranih v združenju kmetijskih gospodarstev in registriranih v skladu s predpisi, ki urejajo gospodarske družbe ali zadruge (skupne naložbe). Podpore se dodelijo naložbam v lastno primarno pridelavo kmetijskih proizvodov iz Priloge I k Pogodbi vključno z naložbami, namenjenimi za opravljanje storitev s kmetijsko mehanizacijo.
(2)
Predmet podpore so naslednje naložbe v primarno kmetijsko proizvodnjo:
1.
naložbe v hleve in pripadajočo opremo (oprema za proizvodnjo, krmljenje, molžo in izločke) za prirejo mleka, mesa in jajc ter rejo živali;
2.
naložbe v skladišča za krmo in pripadajočo opremo;
3.
naložbe v druge objekte in pripadajočo opremo za pridelavo kmetijskih proizvodov, kamor spadata tudi ureditev nasadov trajnih rastlin pri vrtninah ter ureditev drevesnic, trsnic oziroma matičnih nasadov pri pridelavi okrasnih rastlin in grmovnic ter semenskega materiala kmetijskih rastlin;
4.
naložbe v objekte in pripadajočo opremo za pridelavo medu in drugih čebeljih proizvodov ter vzrejo čebeljih matic razen opreme, ki se podpira s tehnično pomočjo v sklopu podpor iz I. stebra skupne kmetijske politike;
5.
naložbe v objekte in pripadajočo opremo za shranjevanje kmetijske mehanizacije, namenjene za lastno primarno pridelavo na kmetijskem gospodarstvu oziroma opravljanje storitev s kmetijsko mehanizacijo;
6.
naložbe v nakup in postavitev rastlinjakov ter pripadajočo opremo;
7.
nakup kmetijske mehanizacije ter strojne in transportne opreme, namenjene za lastno primarno kmetijsko pridelavo oziroma storitve s kmetijsko mehanizacijo;
8.
nakup kmetijskih zemljišč;
9.
prva postavitev oziroma prestrukturiranje sadovnjakov, oljčnikov in hmeljišč;
10.
nakup in postavitev mrež proti toči;
11.
naložbe v postavitev pašnikov ter obore za nadzorovano pašo domačih živali in gojene divjadi;
12.
naložbe v izvedbo agromelioracijskih del na kmetijskih gospodarstvih: odstranitev kamnitih osamelcev in krčenje grmičevja;
13.
naložbe v namakalno infrastrukturo na kmetijskih gospodarstvih, kamor spada tudi namakalna oprema, ki je lahko samostojna naložba in naložbe v gradnjo pripadajočih vodnih virov;
14.
naložbe v učinkovito rabo energije in obnovljive vire energije za potrebe kmetijskega gospodarstva;
15.
naložbe v cestno in vodno infrastrukturo, kamor spada tudi vodovodna infrastruktura na kmetijskih gospodarstvih.
(3)
Glede na obseg naložb se podpora dodeli enostavnim in zahtevnim naložbam. Naložba, pri kateri skupna vrednost vseh načrtovanih stroškov ob prijavi na javni razpis ne presega 50.000 eurov (brez DDV), je enostavna naložba. Če skupna vrednost vseh načrtovanih stroškov naložbe ob prijavi na javni razpis presega 50.000 eurov (brez DDV), je to zahtevna naložba.
(4)
Podpore se dodelijo tudi za naslednje vrste aktivnosti:
1.
naložbe, ki so namenjene izboljšanju učinkovitosti rabe dušikovega gnojila;
2.
proizvodnja bioplina z uporabo organskih odpadkov;
3.
naložbe v preventivne mehanizme proti škodljivim učinkom podnebnih razmer;
4.
naložbe v tehnologije za varčevanje z vodo in shranjevanje vode;
5.
naložbe, ki so povezane z mlečno proizvodnjo.
22. člen
(upravičeni stroški)
(1)
Upravičeni stroški za naložbe iz prejšnjega člena so:
1.
stroški nakupa, novogradnje, rekonstrukcije ali investicijskega vzdrževanja gospodarskih poslopij in drugih zgradb ter objektov za kmetijske namene, nakup pripadajoče opreme za kmetijsko proizvodnjo, nakup pripadajoče informacijsko-komunikacijske tehnologije (v nadaljnjem besedilu: IKT) in strojne opreme ter stroški novogradnje, rekonstrukcije ali investicijskega vzdrževanja cestne in vodne oziroma vodovodne infrastrukture na kmetijskem gospodarstvu ter nakup pripadajoče opreme;
2.
pri posameznih gradbenih in obrtniških delih se priznavajo tudi stroški dobave gotovih elementov, prevoza, njihove montaže in stroški izvedbe del na kraju samem (stroški materiala, prevoza in opravljenih del);
3.
pri nakupu opreme se priznajo tudi stroški, povezani z vključitvijo opreme v tehnološki proces;
4.
nakup kmetijske mehanizacije ter strojne in transportne opreme, namenjene za primarno kmetijsko pridelavo oziroma opravljanje storitev s kmetijsko mehanizacijo, nakup IKT opreme ter stroški, povezani z vključitvijo opreme v tehnološki proces (stroški prevoza, montaže opreme in neposredni stroški izobraževanja);
5.
nakup kmetijskih zemljišč ne sme presegati deset odstotkov vrednosti celotne naložbe;
6.
stroški prve postavitve oziroma prestrukturiranja sadovnjakov, oljčnikov in hmeljišč. V okviru prve postavitve oziroma prestrukturiranja sadovnjakov in oljčnikov, vključno s prvo postavitvijo jagodišč, se priznajo naslednji stroški: priprava zemljišča (zemeljska dela), priprava poti, nakup in postavitev sadik, nakup in postavitev ograj za zaščito pred divjadjo, opore, mreže proti toči, zaščite proti pokanju in ožigu plodov ter zaščitne mreže proti ptičem, stroški oskrbe (gnojenje in varstvo rastlin) v prvem letu postavitve. V okviru prve postavitve oziroma prestrukturiranja hmeljišč se priznajo naslednji stroški: priprava zemljišča, (zemeljska dela), postavitev hmeljske žičnice, nakup sadik, sajenje sadik ter oskrba nasada (gnojenje, varstvo rastlin, rez hmelja, napeljava vodil ter napeljava poganjkov hmelja na vodila, okopavanje in namakanje) v prvem letu postavitve nasada;
7.
nakup in postavitev rastlinjakov (steklenjaki, plastenjaki in tuneli) ter pripadajoče opreme;
8.
nakup in postavitev mrež proti toči;
9.
stroški prve ureditve nasadov trajnih rastlin pri vrtninah ter stroški ureditve drevesnic, trsnic oziroma matičnih nasadov pri pridelavi okrasnih rastlin in grmovnic ter semenskega materiala kmetijskih rastlin;
10.
stroški postavitve pašnikov, nakup materiala in pripadajoče opreme za nadzorovano pašo domačih živali oziroma stroški postavitve obor, nakup materiala in pripadajoče opreme za rejo gojene divjadi;
11.
stroški izvedbe agromelioracijskih del na kmetijskem gospodarstvu;
12.
nakup namakalne opreme; pri posodobitvi namakalne opreme se mora poraba vode zmanjšati za najmanj 25 odstotkov glede na prejšnjo opremo, kar mora biti razvidno iz tehnične specifikacije namakalne opreme, ki je predmet podpore;
13.
stroški ureditve ogrevanja z obnovljivimi viri energije na kmetijskih gospodarstvih;
14.
prispevek v naravi v skladu s 54. členom Uredbe 1974/2006/ES;
15.
stroški, ki so povezani z vodenjem kmetijskega gospodarstva ter nakupom IKT in strojne opreme;
16.
splošni stroški, ki so neposredno povezani s pripravo in izvedbo naložbe, kot so priprava vloge na javni razpis in poslovnega načrta, stroški pridobitve gradbene dokumentacije, upravnih dovoljenj, stroški nadzora ter priprava zahtevkov za izplačilo sredstev, v višini do vključno deset odstotkov upravičenih stroškov naložbe iz naslova tega ukrepa. Zgornja višina posameznih upravičenih splošnih stroškov se določi v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji.
(2)
Do podpore so upravičeni stroški naložb, ki so nastali od datuma zaprtja javnega razpisa do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev.
(3)
Ne glede na prejšnji odstavek lahko strošek nakupa sadilnega materiala večletnih rastlin nastane pred zaprtjem javnega razpisa, vendar ne več kot eno leto pred objavo javnega razpisa.
(4)
Do podpore so upravičeni tudi morebitni splošni stroški, nastali od 1. januarja 2007 do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev.
(5)
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se lahko v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji določi posamezne upravičene stroške, ki lahko nastanejo šele po datumu izdaje odločbe o pravici do sredstev.
(6)
Vlagatelj lahko kandidira na več naložb v okviru ene vloge na javni razpis. Kot ista vrsta naložbe se štejejo vsi istovrstni upravičeni stroški, ki se nanašajo na isto naložbo iz drugega odstavka prejšnjega člena.
(7)
Do nakupa nepremičnin, razen nakupa kmetijskih zemljišč, so upravičeni le mladi prevzemniki iz drugega odstavka 23. člena te uredbe. Nakup nepremičnin se šteje kot upravičen strošek do višine ocenjene tržne vrednosti nepremičnine.
(8)
Naložba mora biti zaključena pred oddajo zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev. Kot dokončanje naložbe se štejejo:
1.
uporabno dovoljenje oziroma vključitev naložbe v uporabo, kadar v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, uporabno dovoljenje ni potrebno;
2.
vključitev kmetijske mehanizacije ali strojne in transportne opreme v proizvodni proces;
3.
vpis nasadov sadovnjakov oziroma oljčnikov, hmeljišč in čebeljih družin v predpisane registre;
4.
vpis oziroma predlog za vpis nepremičnine v zemljiško knjigo.
(9)
Poleg neupravičenih stroškov iz tretjega odstavka 71. člena Uredbe 1698/2005/ES se podpora ne dodeli za:
1.
plačilo davkov, carin in dajatev pri uvozu,
2.
stroške tekočega poslovanja (stroški vzdrževanja in najema),
3.
bančne stroške in stroške garancij,
4.
stroške promocije,
5.
splošne upravne stroške.
(10)
Do podpore niso upravičene naslednje vrste naložb:
1.
nakup rabljene opreme in rabljene kmetijske mehanizacije;
2.
naložbe, ki se financirajo iz sredstev operativnih skladov v okviru potrjenih programov organizacij pridelovalcev;
3.
naložbe, ki spadajo med ukrepe za podporo raziskovalnim projektom, ukrepe za promocijo kmetijskih proizvodov ali ukrepe za preprečevanje bolezni živali;
4.
preproste nadomestne naložbe.
(11)
Za preproste nadomestne naložbe iz prejšnjega odstavka se štejejo naložbe, ki nadomestijo obstoječo opremo v objektu z novo opremo brez temeljnega spreminjanja narave proizvodnje ali tehnologije. Kaj se šteje za temeljno spreminjanje narave proizvodnje ali tehnologije v objektih, je določeno v javnem razpisu. Za nadomestno naložbo se ne štejejo naložbe v rekonstrukcijo in investicijsko vzdrževanje gospodarskih poslopij ter nakup kmetijske mehanizacije in strojne opreme.
23. člen
(vlagatelji)
(1)
Vlagatelj je nosilec dejavnega kmetijskega gospodarstva, ki opravlja kmetijsko dejavnost ali opravlja storitve s kmetijsko mehanizacijo na ozemlju Republike Slovenije.
(2)
Za namen izvajanja tega ukrepa se kot mladi prevzemnik šteje upravičenec, ki je prejel pozitivno odločbo o podpori za prevzem kmetije na podlagi Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 (Uradni list RS, št. 94/07 in 45/08 – ZKme-1), Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007–2013 (Uradni list RS, št. 73/08 in 17/09), Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 v letih 2010–2013 (Uradni list RS, št. 40/10 in 85/10) ali na podlagi te uredbe.
24. člen
(pogoji za pridobitev sredstev)
(1)
Za pridobitev sredstev po tem poglavju morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
1.
kmetijsko gospodarstvo mora biti vpisano v RKG;
2.
v skladu s točko (a) prvega odstavka 26. člena Uredbe 1698/2005/ES mora naložba prispevati k izboljšanju splošne učinkovitosti kmetijskega gospodarstva, in sicer:
a)
podpora je namenjena le kmetijskim gospodarstvom, ki že ob predložitvi vloge na javni razpis ustvarijo primeren bruto prihodek iz kmetijskih dejavnosti oziroma iz kmetijskih, gozdarskih in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah na enoto vloženega dela. Enota vloženega dela pomeni obseg dela, ki ga opravi ena oseba, ki je zaposlena za določen ali nedoločen čas s polnim delovnim časom v obdobju enega leta oziroma eno polno delovno moč, ki znaša 1 800 ur letno (v nadaljnjem besedilu: polna delovna moč). Kot primeren bruto prihodek se šteje prihodek v višini 1 bruto minimalne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji v letu pred objavo javnega razpisa,
b)
kmetijsko gospodarstvo, ki je vpisano v RKG manj kot eno leto od dneva objave javnega razpisa, mora ustvariti primeren bruto prihodek iz kmetijskih dejavnosti (velja za pravne osebe ali samostojne podjetnike posameznike) oziroma iz kmetijskih, gozdarskih in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah na eno polno delovno moč, najpozneje do dokončanja naložbe,
c)
če kmetijsko gospodarstvo mladega prevzemnika ob predložitvi vloge na javni razpis še ne opravlja kmetijske dejavnosti oziroma če se je vlagatelj vpisal v RKG po predpisanem roku za oddajo zbirne vloge, mora vlagatelj ustvariti primeren bruto prihodek iz kmetijskih dejavnosti oziroma iz kmetijskih, gozdarskih in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah na eno polno delovno moč najpozneje do dokončanja naložbe,
d)
izboljšanje splošne učinkovitosti kmetijskega gospodarstva mora biti razvidno iz prijavnega obrazca,
e)
pri zahtevnih naložbah mora vlagatelj s poslovnim načrtom izkazati tudi ekonomsko upravičenost naložbe. Šteje se, da je naložba ekonomsko upravičena, če je kumulativni denarni tok pozitiven. Poslovni načrt mora biti izdelan v skladu z navodili, ki so objavljena na spletnih straneh MKO, in sicer za obdobje izvajanja naložbe in nadaljnjih pet let, vendar najmanj za obdobje vračanja investicijskih sredstev,
f)
kmetijsko gospodarstvo mora imeti iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti že ob predložitvi vloge na javni razpis najmanj eno osebo v delovnem razmerju za polni delovni čas in obseg zaposlitev ohranjati še najmanj pet let po zadnjem izplačilu sredstev (velja za pravne osebe in samostojne podjetnike posameznike),
g)
kadar kot kmetijsko gospodarstvo nastopa kmetija ali fizična oseba, mora kmetijsko gospodarstvo zagotavljati obseg dela iz opravljanja kmetijskih, gozdarskih ali dopolnilnih dejavnosti najmanj v višini ene polne delovne moči, od tega najmanj 0,5 polne delovne moči iz kmetijskih dejavnosti. To mora biti razvidno iz prijavnega obrazca;
3.
v skladu s točko (b) prvega odstavka 26. člena Uredbe 1698/2005/ES mora biti naložba usklajena s standardi Evropske unije;
4.
pri naložbah, katerih namen je izpolnjevanje standardov Evropske unije, se podpora lahko dodeli le naložbam za izpolnjevanje novo uvedenih minimalnih standardov Evropske unije. Vsebina podpore po tej uredbi so novo uvedeni standardi, ki se določijo v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji. Mladim prevzemnikom iz drugega odstavka 23. člena te uredbe se podpora dodeli tudi za naložbe za posodobitev za izpolnjevanje obstoječih standardov Evropske unije;
5.
kmetijsko gospodarstvo mora z naložbo, ki je predmet podpore, prispevati k izpolnjevanju najmanj enega od naslednjih ciljev ukrepa:
a)
uvajanje novih proizvodov, tehnologij ali proizvodnih izboljšav,
b)
usposobitev kmetijskih gospodarstev za izpolnjevanje standardov Evropske unije, za izboljšanje varstva okolja, higiene in varnosti pri delu,
c)
stabilizacija dohodkov na kmetijskih gospodarstvih;
6.
prispevek naložbe k izpolnjevanju navedenih ciljev ukrepa mora biti razviden iz vloge na javni razpis (pri enostavnih naložbah) oziroma iz poslovnega načrta (pri zahtevnih naložbah);
7.
upoštevajo se omejitve proizvodnje ali omejitve glede podpore Evropske unije po skupni ureditvi kmetijskih trgov;
8.
če vlagatelj (razen kmetije, kjer so lastniki oziroma solastniki nepremičnin člani kmetije) kandidira za pridobitev sredstev za naložbe v novogradnjo ali obnovo nepremičnin (ne velja za kmetijska zemljišča), ki niso v njegovi lasti, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
a)
vlagatelj mora imeti overjeno pogodbo o najemu nepremičnine za obdobje najmanj deset let po končani naložbi,
b)
vlagatelj mora imeti overjeno soglasje lastnika oziroma morebitnih solastnikov k naložbi in
c)
vlagatelj mora izkazati pravico graditi;
9.
končni prejemnik sredstev mora začeti spremljati rezultate gospodarjenja na kmetijskem gospodarstvu za primarno kmetijsko pridelavo po metodologiji FADN in zagotoviti obdelavo teh podatkov. Rezultate gospodarjenja na kmetijskem gospodarstvu po tej metodologiji mora spremljati pet obračunskih let po izplačilu sredstev. Standardne rezultate obdelave podatkov po metodologiji FADN mora v elektronski obliki in v formatu, določenem na spletni strani ARSKTRP, poslati na MKO do 31. marca tekočega leta za preteklo leto. Če se na kmetijskem gospodarstvu rezultate gospodarjenja za primarno kmetijsko pridelavo že spremlja na podlagi knjigovodstva po dejanskih prihodkih in odhodkih, spremljanje rezultatov gospodarjenja po metodologiji FADN ni potrebno. V tem primeru mora končni prejemnik sredstev poslati poročilo na ARSKTRP do 31. marca tekočega leta za preteklo leto, in sicer za pet obračunskih let po izplačilu sredstev. Poročilo mora končni prejemnik sredstev poslati na predpisanem obrazcu, objavljenem na spletni strani ARSKTRP, priložiti pa mora tudi izkaz poslovnega izida ter bilanco stanja;
10.
vlagatelj mora biti registriran za opravljanje kmetijske dejavnosti, za katero uveljavlja podporo (velja za pravne osebe in samostojne podjetnike posameznike);
11.
dodaten pogoj za nosilca kmetije, kadar kot vlagatelj nastopa kmetija, je, da se morajo vsi računi in dokazila o plačilih glasiti na ime nosilca kmetije. Če je kmetija vključena v sistem DDV, mora biti nosilec kmetije davčni zavezanec in vsi računi se morajo glasiti na ime nosilca kmetije;
12.
tehnološko zaključeno proizvodno celoto vlagatelj izkaže z izpolnjevanjem naslednjih pogojev:
a)
da je v primeru naložbe, za katero je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, izveden tehnični prevzem in pridobljeno uporabno dovoljenje za proizvodni objekt ter izveden vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo,
b)
da je v primeru nakupa objekta upravičen strošek nakup proizvodnega objekta. Če so v proizvodnem objektu tudi skladiščne površine, se kot upravičen strošek štejejo samo površine v obsegu proizvodnega objekta,
c)
da je prenova objekta s stroji in opremo po nakupu celovita, kar pomeni, da dosežejo stroški prenove proizvodnega objekta oziroma novih strojev in opreme v proizvodnem objektu najmanj 50 odstotkov vrednosti upravičenih stroškov naložbe,
d)
da vlagatelj predloži cenitveno poročilo o vrednosti nepremičnin, ki ga izdela pooblaščeni cenilec vrednosti nepremičnin, sodno zapriseženi cenilec gradbene stroke ali cenilec nepremičnin s certifikatom Agencije Republike Slovenije za pospeševanje prestrukturiranja gospodarstva in spodbujanja prenove podjetij. Iz priložene dokumentacije mora biti ločeno razvidna neto kvadratura in cenitev za proizvodne prostore in skladišča ter za prostore, ki niso upravičeni do sofinanciranja v okviru tega javnega razpisa. Pri izračunu višine upravičenih stroškov se upošteva nižja cena (cena iz cenitvenega poročila ali nakupna cena);
13.
v primeru predmeta podpore iz 10. točke drugega odstavka 21. člena te uredbe se upravičencu prizna upravičen strošek iz 14. točke prvega odstavka 22. člena, če nadzor nad opravljenim številom ur, ki jih upravičenec uveljavlja kot prispevek v naravi, in nadzor nad odpravljenimi najetimi storitvami izvajalcev postavitve protitočnih mrež opravi kmetijski svetovalec – specialist za zadevno dejavnost.
(2)
Podrobnejši pogoji za dodelitev sredstev glede na posamezno vrsto upravičenih naložb oziroma sektor primarne kmetijske pridelave se določijo v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji.
25. člen
(določitev meril in izbor vlog na javni razpis za sofinanciranje)
(1)
Do sofinanciranja so upravičeni izbrani projekti, ki izpolnjujejo pogoje iz tega poglavja.
(2)
Vloge se ocenijo na podlagi meril za pridobitev spodnje, vstopne meje točk, določene v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji. Med vlogami, ki presežejo vstopno mejo točk se izberejo tiste, ki dosežejo višje število točk, do porabe razpisanih sredstev za posamezen javni razpis. Upoštevajo se naslednja merila:
a)
ekonomski vidik naložbe,
b)
družbeno-socialni vidik,
c)
območno-regionalni vidik naložbe,
d)
tehnološki vidik naložbe,
e)
naravovarstveni vidik naložbe,
f)
vrsta naložbe.
(3)
Podrobnejša merila za izbor vlog se določijo v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji.
26. člen
(finančne določbe)
(1)
Najvišja stopnja pomoči znaša do vključno 60 odstotkov priznane vrednosti naložbe, in sicer:
1.
kadar je upravičenec, ki uveljavlja podporo, mladi prevzemnik iz drugega odstavka 23. člena te uredbe, znaša delež sofinanciranja:
a)
do vključno 60 odstotkov priznane vrednosti naložbe za naložbe kmetijskih gospodarstev, ki so na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (v nadaljnjem besedilu: OMD), območjih Natura 2000 in vodovarstvenih območjih,
b)
do vključno 50 odstotkov priznane vrednosti naložbe za naložbe kmetijskih gospodarstev na ostalih območjih;
2.
kadar upravičenec, ki uveljavlja podporo, ni mladi prevzemnik iz drugega odstavka 23. člena te uredbe, znaša delež sofinanciranja:
a)
do vključno 50 odstotkov priznane vrednosti naložbe za naložbe kmetijskih gospodarstev na OMD, območjih Natura 2000 in vodovarstvenih območjih,
b)
do vključno 40 odstotkov priznane vrednosti naložbe za naložbe kmetijskih gospodarstev na ostalih območjih.
(2)
Če je naložba namenjena aktivnostim iz četrtega odstavka 21. člena te uredbe, se stopnja intenzivnosti pomoči iz prejšnjega odstavka poveča za deset odstotnih točk.
(3)
Pri nakupu kmetijske mehanizacije znaša delež podpore od 30 do vključno 40 odstotkov priznane vrednosti naložbe, in sicer:
a)
do vključno 40 odstotkov priznane vrednosti nakupa kmetijske mehanizacije za gorsko višinska kmetijska gospodarstva, ki se vodijo v seznamu MKO,
b)
do vključno 30 odstotkov priznane vrednosti nakupa kmetijske mehanizacije za ostala kmetijska gospodarstva.
(4)
Pri nakupu posebne kmetijske mehanizacije, namenjene bolj učinkoviti rabi dušika ter za minimalno obdelavo tal, se stopnja intenzivnosti pomoči iz prejšnjega odstavka lahko poveča za deset odstotnih točk.
(5)
Najmanjši znesek dodeljene pomoči je 3.500 eurov na vlogo. Najvišji znesek dodeljene pomoči je do vključno 1.500.000 eurov na vlogo. Kmetijsko gospodarstvo lahko v celotnem programskem obdobju 2007–2013 iz naslova tega poglavja pridobi največ do vključno 3.000.000 eurov podpore.
(6)
Pri izračunu deležev in zneskov odobrenih sredstev se upošteva najvišja priznana vrednost na enoto upravičenega stroška za posamezno vrsto naložbe, ki se določi v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji.
(7)
Pri izvedbi naložbe se kot upravičen strošek prizna tudi prispevek v naravi v skladu s 54. členom Uredbe 1974/2006/ES.
(8)
Celotni prispevek v naravi se prizna do tiste višine celotne priznane investicijske vrednosti, ki ga opredeljujejo tehnični normativi za posamezno vrsto naložbe in se objavijo v javnem razpisu ter razpisni dokumentaciji.
(9)
Ukrep se izvaja z zaprtim javnim razpisom v skladu s postopkom iz XXII. poglavja te uredbe.
(10)
Za celotno programsko obdobje 2007–2013 je izvedbi tega ukrepa namenjenih 114.536.776 eurov javnih sredstev. V skupni višini sredstev so upoštevane tudi:
-
obveznosti v višini 3.735.517 eurov iz izvajanja ukrepa naložbe v kmetijska gospodarstva iz EPD 2004–2006,
-
sredstva v višini 8.537.778 eurov, ki so namenjena izvajanju aktivnosti iz četrtega odstavka 21. člena te uredbe.
VII. POVEČANJE GOSPODARSKE VREDNOSTI GOZDOV – ukrep 122
27. člen
(predmet podpore)
Predmet podpore so naložbe v:
1.
gradnjo in rekonstrukcijo gozdnih cest in gozdnih vlak ter pripravo gozdnih vlak;
2.
nakup nove mehanizacije in nove opreme za sečnjo in spravilo.
28. člen
(upravičeni stroški)
(1)
Upravičeni stroški za naložbe iz predmeta podpore iz 1. točke prejšnjega člena so:
1.
stroški gradnje ali rekonstrukcije gozdne ceste in nakup pripadajoče opreme;
2.
stroški gradnje, rekonstrukcije ali priprave gozdne vlake;
3.
prispevek v naravi v skladu s 54. členom Uredbe 1974/2006/ES (lastno delo investitorja, ki ga potrdi Zavod za gozdove Slovenije);
4.
splošni stroški, ki so neposredno povezani s pripravo in izvedbo naložbe, kot so priprava vloge na javni razpis in poslovnega načrta, stroški pridobitve gradbene dokumentacije ter priprava zahtevkov za izplačilo sredstev, v višini do vključno deset odstotkov upravičenih stroškov naložbe iz naslova tega ukrepa. Zgornja višina posameznih upravičenih splošnih stroškov se določi v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji.
(2)
Upravičeni stroški za naložbe iz predmeta podpore iz 2. točke prejšnjega člena so:
1.
stroški nakupa in dobave nove mehanizacije oziroma opreme;
2.
stroški usposabljanja za delo z novo mehanizacijo, ki je predmet podpore;
3.
stroški nakupa osebne zaščitne opreme za delo s stroji in opremo, vezano na naložbo;
4.
splošni stroški, povezani s pripravo in izvedbo projekta;
5.
seznam mehanizacije in druge opreme ter njihove najvišje priznane vrednosti se določi v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji.
(3)
Do podpore so upravičeni stroški naložb, ki so nastali od datuma zaprtja javnega razpisa do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev.
(4)
Do podpore so upravičeni tudi morebitni splošni stroški, nastali od 1. januarja 2007 do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev.
(5)
Ne glede na določbo tretjega odstavka tega člena se lahko v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji določi posamezne upravičene stroške, ki lahko nastanejo šele po datumu izdaje odločbe o pravici do sredstev.
(6)
Naložba mora biti zaključena pred vložitvijo zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev. Kot dokončanje naložbe se šteje:
1.
za predmet podpore iz 1. točke prejšnjega člena: opravljen strokovni pregled gozdne ceste oziroma strokovni prevzem gozdne vlake, ki ga opravi Zavod za gozdove Slovenije;
2.
za predmet podpore iz 2. točke prejšnjega člena: plačani vsi računi za mehanizacijo oziroma opremo za sečnjo in spravilo lesa.
(7)
Poleg neupravičenih stroškov iz tretjega odstavka 71. člena Uredbe 1698/2005/ES se podpora ne dodeli za:
1.
plačilo davkov, carin in dajatev pri uvozu,
2.
stroške tekočega poslovanja (stroški vzdrževanja in najema),
3.
bančne stroške in stroške garancij,
4.
stroške promocije,
5.
nakup rabljene gozdarske mehanizacije oziroma rabljene opreme za sečnjo in spravilo,
6.
naložbe v dejavnost trgovine.
29. člen
(vlagatelji)
Vlagatelji so gozdarska gospodarstva.
30. člen
(določitev meril in izbor vlog na javni razpis za sofinanciranje)
(1)
Do sofinanciranja so upravičeni izbrani projekti, ki izpolnjujejo pogoje iz tega poglavja.
(2)
Vloge se ocenijo na podlagi meril za pridobitev spodnje, vstopne meje točk, določene v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji. Med vlogami, ki presežejo vstopno mejo točk, se izberejo tiste, ki dosežejo višje število točk, do porabe sredstev za posamezen javni razpis. Upoštevajo se naslednja merila:
a)
proizvodni vidik naložbe,
b)
ekonomski vidik naložbe,
c)
regionalni vidik naložbe.
(3)
Podrobnejša merila za izbor vlog se določijo v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji.
31. člen
(pogoji za pridobitev sredstev)
(1)
Vlagatelj mora izpolnjevati naslednje pogoje:
1.
z naložbo mora prispevati k izpolnjevanju najmanj enega od naslednjih ciljev ukrepa, kar mora biti razvidno iz vloge na javni razpis:
a)
uvajanje proizvodnih izboljšav pri sečnji in spravilu,
b)
večja varnost pri delu v gozdu,
c)
večja izraba proizvodnega potenciala gozdov;
2.
če je vlagatelj občina ali združenje občin, mora biti naložba del občinskega razvojnega programa;
3.
vlagatelj, ki kandidira na oba predmeta podpore, mora vložiti dve ločeni vlogi na javni razpis;
4.
vlagatelj lahko kandidira na predmet podpore iz 2. točke 27. člena te uredbe le z enim kosom ene vrste mehanizacije oziroma ene vrste opreme;
5.
ob nakupu mehanizacije ter opreme za sečnjo in spravilo lesa mora upravičenec te mehanizacije ali opreme za sečnjo in spravilo lesa ob oddaji vloge na javni razpis predložiti dokazilo o opravljenem tečaju varnega dela ali druga ustrezna dokazila, ki se nanašajo na usposobljenost za varno delo v gozdu, določena v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji;
6.
gozdna posest vlagatelja, ki kandidira na predmet podpore iz 1. točke 27. člena te uredbe, ne sme biti manjša od 0,5 ha. Vlagatelj je lahko tudi združenje lastnikov gozdov, če gozdna posest, na kateri se ukrep izvaja, ni manjša od 0,5 ha. Kadar je vlagatelj samostojni podjetnik posameznik, mora biti nosilec gozdarske dejavnosti in lastnik najmanj 0,5 ha gozda;
7.
če je vlagatelj, ki kandidira na predmet podpore iz 2. točke 27. člena te uredbe, fizična oseba, razen samostojni podjetnik posameznik, njegova gozdna posest ob predložitvi vloge na javni razpis ne sme biti manjša od deset ha oziroma njegova gozdna posest ob predložitvi vloge na javni razpis ne sme biti manjša od 0,5 ha in je v letu pred objavo javnega razpisa v gozdovih Republike Slovenije, ki so v zasebni ali občinski lasti, posekal ali spravil najmanj 300 m3 lesa;
8.
če je vlagatelj, ki kandidira na predmet podpore iz 2. točke 27. člena te uredbe, samostojni podjetnik posameznik, mora biti ob predložitvi vloge na javni razpis nosilec gozdarske dejavnosti lastnik najmanj 0,5 ha gozda ter v letu pred objavo javnega razpisa v gozdovih Republike Slovenije, ki so v zasebni ali občinski lasti, posekati ali spraviti najmanj 1 000 m3 lesa;
9.
če je vlagatelj, ki kandidira na predmet podpore iz 2. točke 27. člena te uredbe, pravna oseba, mora biti ob predložitvi vloge na javni razpis lastnik najmanj 0,5 ha gozda ter v letu pred objavo javnega razpisa v gozdovih Republike Slovenije, ki so v zasebni ali občinski lasti, posekati ali spraviti najmanj 1 000 m3 lesa;
10.
sredstva se ne dodelijo za naložbe v gozdove v lasti države ter gozdove v lasti pravnih oseb, katerih najmanj 50 odstotni delež je v lasti države.
(2)
Vlagatelj mora izpolnjevati naslednje dodatne pogoje za pridobitev sredstev iz predmeta podpore iz 1. točke 27. člena te uredbe:
1.
možnost gradnje ali rekonstrukcije gozdne ceste mora izhajati iz gozdnogospodarskega načrta, možnost gradnje, rekonstrukcije ali priprave gozdne vlake pa iz gozdnogojitvenega načrta;
2.
gozdna cesta omogoča letno prevoz najmanj 10 m3 lesa na 100 m gozdne ceste;
3.
gozdna vlaka omogoča letno spravilo najmanj 3 m3 lesa na 100 m gozdne vlake;
4.
pridobljena morajo biti ustrezna upravna dovoljenja oziroma izdelana ustrezna dokumentacija za gradnjo ali rekonstrukcijo gozdne ceste ali gozdne vlake ter pripravo gozdne vlake, ki se gradi, rekonstruira ali pripravlja v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, gradnjo gozdnih prometnic, urejanje prostora, varstvo kulturne dediščine in varstvo okolja;
5.
izdelan mora biti izračun, ki ga pripravi Zavod za gozdove Slovenije, iz katerega je razvidno zmanjšanje stroškov gospodarjenja z gozdom.
(3)
Obveznosti upravičenca do podpore iz 2. točke 27. člena te uredbe:
1.
za fizične osebe razen samostojnih podjetnikov posameznikov:
a)
pri nakupu opreme za sečnjo in spravilo, kadar upravičenec ob predložitvi vloge na javni razpis ni imel v lasti najmanj tri ha gozda, mora v gozdovih Republike Slovenije, ki so v zasebni ali občinski lasti, posekati ali spraviti najmanj 1500 m3 lesa v obdobju pet let po izplačilu sredstev, s tem da posek ali spravilo na letni ravni ne sme biti manjši ob 150 m3,
b)
pri nakupu mehanizacije za sečnjo in spravilo, razen za strojno sečnjo, mora upravičenec posekati ali spraviti najmanj 2500 m3 lesa v obdobju petih let po izplačilu sredstev, s tem da posek ali spravilo na letni ravni ne sme biti manjši od 150 m3,
c)
pri nakupu mehanizacije za strojno sečnjo mora upravičenec v gozdovih Republike Slovenije, ki so v zasebni ali občinski lasti, posekati ali spraviti najmanj 2 500 m3 lesa letno,
d)
če zahtevanih pogojev ne more izpolniti v lastnem gozdu, mora priložiti dokazilo, da ima v Republiki Sloveniji registrirano dejavnost za sečnjo in spravilo ali da ju opravlja v strojnem krožku;
2.
za samostojne podjetnike posameznike in pravne osebe:
a)
pri nakupu mehanizacije za sečnjo in spravilo, razen za strojno sečnjo, mora upravičenec v gozdovih Republike Slovenije, ki so v zasebni ali občinski lasti, posekati ali spraviti najmanj 7500 m3 v obdobju petih let po izplačilu sredstev, s tem da posek ali spravilo na letni ravni ne sme biti manjši ob 150 m3,
b)
pri nakupu mehanizacije za strojno sečnjo mora upravičenec v gozdovih Republike Slovenije, ki so v zasebni ali občinski lasti, posekati ali spraviti najmanj 2 500 m3 lesa letno.
(4)
Podrobnejši pogoji za dodelitev sredstev za posamezen predmet podpore se določijo v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji.
(5)
Končni prejemnik sredstev mora o izpolnjenih pogojih na ARSKTRP poročati pet let po izplačilu sredstev. Prvo poročilo končni prejemnik sredstev pošlje za naslednje leto po izplačilu sredstev, in sicer do 31. marca tekočega leta za preteklo leto. Poročilo je potrebno poslati na predpisanem obrazcu, objavljenem na spletni strani ARSKTRP.
32. člen
(finančne določbe)
(1)
Za predmet podpore iz 1. in 2. točke 27. člena te uredbe:
1.
stopnja sofinanciranja za OMD in območja Natura 2000 znaša do vključno 60 odstotkov upravičenih stroškov, kadar ima vlagatelj v navedenih območjih v lasti več kot 50 odstotkov gozdne posesti;
2.
stopnja sofinanciranja za ostala območja (izven OMD in območij Natura 2000) znaša do vključno 50 odstotkov upravičenih stroškov;
3.
najnižji znesek dodeljene pomoči znaša 500 eurov, najvišji znesek dodeljene pomoči pa do vključno 500.000 eurov. Upravičenec lahko v celotnem programskem obdobju 2007–2013 iz naslova tega ukrepa pridobi do vključno 500.000 eurov pomoči.
(2)
Ukrep se izvaja z zaprtim javnim razpisom v skladu s postopkom iz XXII. poglavja te uredbe.
(3)
Za celotno programsko obdobje 2007–2013 je izvedbi tega ukrepa namenjenih 23.388.985 eurov javnih sredstev.
VIII. DODAJANJE VREDNOSTI KMETIJSKIM IN GOZDARSKIM PROIZVODOM – ukrep 123
33. člen
(predmet podpore)
(1)
Predmet podpore so naložbe, ki se nanašajo na:
1.
predelavo kmetijskih proizvodov, opredeljenih v Prilogi I k Pogodbi, razen proizvodov iz rib (v nadaljnjem besedilu: kmetijski proizvodi);
2.
predelavo živil, ki niso zajeta v Prilogi I k Pogodbi in katerih surovina so kmetijski proizvodi;
3.
kombinirana predelava proizvodov iz 1. in 2. točke;
4.
trženje kmetijskih proizvodov, kamor uvrščamo naložbe, namenjene skladiščenju primarnih kmetijskih proizvodov, pripravi kmetijskih proizvodov za trg, ureditvi razstavnih in degustacijskih prostorov, ureditvi prodajnih prostorov in nakupu namenskih aparatov za prodajo;
5.
prvo stopnjo predelave lesa.
(2)
Proizvodi iz 1., 2. in 3. točke prejšnjega odstavka, na katere se nanaša naložba, so namenjeni za prehrano ljudi in živali.
(3)
Glede na obseg naložb se podpora dodeli enostavnim in zahtevnim naložbam. Naložba, katere skupna vrednost ob prijavi na javni razpis ne presega 100.000 eurov (brez DDV), je enostavna naložba. Če skupna vrednost naložbe ob prijavi na javni razpis presega 100.000 eurov (brez DDV), je to zahtevna naložba.
34. člen
(upravičeni stroški)
(1)
Upravičeni stroški so:
1.
nakup nepremičnin, ko se naložba nanaša na kmetijske proizvode iz 1. točke prvega odstavka prejšnjega člena;
2.
novogradnje, rekonstrukcije in investicijsko vzdrževanje nepremičnin. Pri posameznih gradbenih in obrtniških delih se priznavajo tudi stroški dobave gotovih elementov, prevoza, njihove montaže in stroški izvedbe del na kraju samem (stroški materiala, prevoza in opravljenih del);
3.
stroški nakupa novih strojev, opreme in naprav, kamor spada tudi nakup laboratorijske in IKT opreme, vključene v proces trženja ali predelave, ter naprav za pridobivanje energije iz obnovljivih virov energije;
4.
splošni stroški, ki so neposredno povezani s pripravo in izvedbo naložbe in izpolnjevanjem obveznosti iz javnih razpisov, kot so priprava vloge na javni razpis in poslovnega načrta, stroški pridobitve gradbene ali tehnične dokumentacije, stroški nadzora ter priprava zahtevkov za izplačilo sredstev, v višini do vključno deset odstotkov upravičenih stroškov naložbe iz naslova tega ukrepa.
(2)
Podrobnejši seznam upravičenih stroškov in zgornje višine priznanih stroškov se določijo v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji.
(3)
Upravičeni stroški naložbe so:
a)
v primeru predmeta podpore iz 1. in 4. točke prvega odstavka prejšnjega člena stroški, ki nastanejo od datuma zaprtja javnega razpisa do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev;
b)
v primeru predmeta podpore iz 2., 3. in 5. točke prvega odstavka prejšnjega člena stroški, ki nastanejo od datuma izdaje odločbe o pravici do sredstev do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev.
(4)
Ne glede na določbo točke a) prejšnjega odstavka se lahko z javnim razpisom in razpisno dokumentacijo določi posamezne upravičene stroške, ki lahko nastanejo šele po datumu izdaje odločbe o pravici do sredstev.
(5)
Do podpore so upravičeni tudi morebitni splošni stroški, ki so nastali od 1. januarja 2007 do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev.
(6)
Poleg neupravičenih stroškov iz tretjega odstavka 71. člena Uredbe 1698/2005/ES se podpora ne dodeli za:
1.
plačilo davkov, carin in dajatev pri uvozu,
2.
rabljeno opremo,
3.
naložbe zunaj območja Republike Slovenije,
4.
stroške tekočega poslovanja (stroški vzdrževanja in najema),
5.
bančne stroške,
6.
stroške promocije,
7.
stroške nakupa dostavnih in servisnih vozil ter gradbene mehanizacije,
8.
šotore in kontejnerje,
9.
splošne upravne stroške.
(7)
Do podpore niso upravičene naslednje vrste naložb:
1.
naložbe, ki se financirajo iz sredstev operativnih skladov v okviru potrjenih programov organizacij pridelovalcev, kot jih določajo uredbe o kmetijskih trgih;
2.
naložbe, ki spadajo med ukrepe za podporo raziskovalnim projektom in ukrepe za promocijo kmetijskih proizvodov;
3.
naložbe, ki so predmet sofinanciranja v okviru drugih ukrepov iz PRP 2007–2013;
4.
naložbe, ki niso zaključena celota oziroma pri katerih se po zaključku naložbe predelovalni proces ne more začeti odvijati, kot je to prikazano v poslovnem načrtu ter bodo za to potrebna še dodatna vlaganja;
5.
naložbe v predelavo in trženje kmetijskih proizvodov in živil, ko se predelovalni obrat nahaja v sklopu gostinskega lokala, za namen katerega se predelava tudi izvaja;
6.
naložbe v nakup laboratorijske in IKT opreme, ki se ne uporablja izključno za namen lastne predelave in trženja.
(8)
Do podpore niso upravičena podjetja v težavah v skladu s Sporočilom Komisije 244/2004/ES.
35. člen
(vlagatelji)
(1)
Vlagatelji so:
1.
gospodarske družbe,
2.
zadruge in zavodi,
3.
samostojni podjetniki posamezniki,
4.
kmetije, ki se ukvarjajo s pridelavo oziroma predelavo,
5.
kmetije z dopolnilno dejavnostjo ali
6.
agrarne in pašne skupnosti v zasebni lasti na podlagi pogodbe, na katerih se izvaja predelava mleka.
(2)
Za predmet podpore iz 1., 2., 3. in 4. točke prvega odstavka 33. člena te uredbe so vlagatelji podjetja, ki ob oddaji vloge na javni razpis zaposlujejo do 750 zaposlenih ali imajo letni prihodek podjetja nižji od 200.000.000 eurov.
(3)
Za predmet podpore iz 5. točke prvega odstavka 33. člena te uredbe so vlagatelji podjetja, ki imajo manj kot deset zaposlenih in letni prihodek ali letna bilančna vsota ne presega dva milijona eurov.
36. člen
(pogoji za pridobitev sredstev)
(1)
Vlagatelj mora izpolnjevati naslednje pogoje:
1.
zagotoviti mora ustrezno projektno dokumentacijo v skladu s predpisi in s podrobnim stroškovno ovrednotenim popisom del in predpisana dovoljenja za naložbo;
2.
v primeru zahtevne naložbe mora predložiti poslovni načrt, iz katerega mora biti razvidna ekonomska upravičenost naložbe. Poslovni načrt mora biti izdelan v skladu z navodili, ki so objavljena na spletnih straneh MKO. Poslovni načrt mora biti izdelan najmanj za obdobje izvajanja naložbe ter za pet let od zadnjega izplačila sredstev, v primeru, če je doba vračanja investicijskih sredstev daljša, pa mora biti izdelan najmanj za dobo vračanja vloženih sredstev;
3.
v vlogi na javni razpis mora prikazati prispevek naložbe k izboljšanju splošne učinkovitosti podjetja. Podrobnejša določila, kaj se šteje za izboljšanje splošne učinkovitosti podjetja, so opredeljena v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji;
4.
v vlogi na javni razpis mora predstaviti dva modela izračuna: enega, ki upošteva pridobljeno pomoč iz naslova tega ukrepa, in drugega, ki te pomoči ne upošteva. Iz primerjave teh dveh izračunov mora biti razvidno, da bo dodeljena pomoč prispevala k:
a)
dejanskemu povečanju velikosti oziroma obsega naložbe, v stvarni ali denarni obliki,
b)
skrajšanju dejanskega časa, ki ga bo vlagatelj porabil za dokončanje naložbe, ali
c)
izvedljivosti naložbe;
5.
z naložbo mora prispevati k izpolnjevanju najmanj enega od naslednjih ciljev ukrepa:
a)
uvajanje novih proizvodov, tehnologij ali proizvodnih izboljšav,
b)
uvajanje učinkovitega trženja proizvodov,
c)
stabilizacija dohodkov in zagotavljanje splošne učinkovitosti in večje produktivnosti dela,
d)
uvajanje izboljšav s področja higiene, varovanja okolja in varnosti pri delu;
6.
naložbe, ki se nanašajo na 2., 3. in 5. točko prvega odstavka 33. člena te uredbe, so upravičene do podpore, če gre za naložbo, ki se nanaša na:
a)
vzpostavitev novega obrata,
b)
širitev obstoječega obrata,
c)
povečanje raznovrstnosti proizvodnje obrata z novimi dodatnimi proizvodi ali
d)
bistvene spremembe v celotnem proizvodnem procesu obstoječega obrata.
7.
biti mora lastnik, solastnik ali dolgoročni najemnik nepremičnine oziroma mora imeti sklenjeno dolgoročno pogodbo o stavbni ali služnostni pravici za obdobje najmanj desetih let po zaključku naložbe. Če je vlagatelj solastnik, mora predložiti notarsko overjeno soglasje solastnikov za izvedbo naložbe;
8.
ne glede na prejšnjo točko je treba v primeru nakupa in postavitve aparatov za namen trženja kmetijskih proizvodov vlogi priložiti overjeno pogodbo o najemu, služnosti ali stavbni pravici za obdobje najmanj petih let po dokončanju naložbe in dovoljenje, iz katerega je razvidno soglasje lastnika nepremičnine, da dovoljuje namestitev aparata. Če je najemodajalec pravna oseba javnega prava, je treba k vlogi priložiti petletno pogodbo, ki vključuje klavzulo o možnosti podaljšanja;
9.
biti mora registriran za opravljanje dejavnosti, ki je predmet podpore;
10.
izkazati mora sposobnost zagotavljanja lastnih finančnih sredstev za naložbo. V primeru zahtevnih naložb, ko vlagatelj predvideva vlaganje več kot enega zahtevka za izplačilo sredstev, mora priložiti izjavo banke, iz katere je razvidna finančna konstrukcija prijavljene naložbe;
11.
ob gradbeno-obrtniških delih in nakupu opreme za pridobivanje energije iz obnovljivih virov se kot upravičen strošek priznajo stroški v sorazmernem deležu glede na pridobljeno količino energije za lastne potrebe predelovalnega obrata. Iz priložene dokumentacije morajo biti razvidni:
a)
popis del in stroškov, ki se nanaša na celotno naložbo,
b)
izračun sorazmernega deleža, ki se nanaša na upravičeni del naložbe;
12.
dokazati mora, da je naložba skladna z minimalnimi standardi Evropske unije, ki veljajo za takšno naložbo. Pri naložbah, katerih namen je uskladitev s standardi Evropske unije, se pomoč lahko dodeli samo tistim naložbam, ki so jih izvedla mikro podjetja in so bila izvedena z namenom izpolnjevanja na novo uvedenih standardov Evropske unije, v obdobju 36 mesecev od dneva, s katerim je standard za podjetje postal obvezen;
13.
če se naložba nanaša na predelavo in trženje kmetijskih proizvodov, opredeljenih v Prilogi 1 k Pogodbi, ter bo prispevala k izboljšanju predelave in trženja mlečnih proizvodov, izboljšanju energetske učinkovitosti, predelavi kmetijske oziroma gozdne biomase za obnovljive vire energije, uvedbi proizvodnih tehnik za varčevanje z vodo in vgradnjo naprav za obdelavo odpadnih voda pri predelavi v skladu s 16.a členom Uredbe 1698/2005/ES ter četrtim in petim odstavkom 38. člena te uredbe ter vlagatelj za te upravičene stroške uveljavlja višji delež podpore, potem mora vlagatelj predložiti:
a)
popis del in stroškov, ki se nanaša na celotno naložbo,
b)
popis del in stroškov, ki se nanašajo na v tem odstavku opredeljene vrste naložb ter za katere vlagatelj uveljavlja višji delež podpore;
14.
k vlogi mora za stroške storitev, dobav, del strojev in opreme, ki so višji od 10.000 eurov brez DDV, priložiti pisne ponudbe več med seboj neodvisnih ponudnikov;
15.
do sofinanciranja nakupa nepremičnin so upravičena mikro, mala in srednja podjetja, katerih naložba se nanaša na predmet podpore iz 1. in 4. točke prvega odstavka 33. člena te uredbe. V okviru tega upravičenega stroška je upravičen strošek tudi nakup zemljišč v višini do vključno deset odstotkov skupnih upravičenih stroškov celotne naložbe. Nakup nepremičnine je upravičen ob izpolnjevanju naslednjih pogojev:
a)
nakup mora omogočiti tehnološko zaključeno proizvodno celoto,
b)
kupljeni objekt se mora v celoti uporabljati za namene predelave kmetijskih proizvodov,
c)
prodajalec in kupec nepremičnine sta lahko imela v zadnjih dveh letih (od podpisa kupoprodajne pogodbe) največ petodstotni lastniški delež v enem ali drugem podjetju,
d)
sofinanciranje nakupa nepremičnine ni možno, če gre za prenos:
-
od fizične osebe na pravno osebo, v kateri ima le-ta več kot petodstotni lastniški delež, ali
-
od samostojnega podjetnika posameznika na pravno osebo,
e)
nepremičnina ni smela biti sofinancirana z javnimi sredstvi Republike Slovenije ali sredstvi Evropske unije v obdobju sedmih let pred vložitvijo vloge na ta javni razpis;
16.
tehnološko zaključeno proizvodno celoto vlagatelj izkaže z izpolnjevanjem naslednjih pogojev:
a)
da je v primeru naložbe, za katero je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, izveden tehnični prevzem in pridobljeno uporabno dovoljenje za proizvodni objekt ter izveden vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo,
b)
da je v primeru nakupa objekta upravičen strošek nakup proizvodnega objekta. Če so v proizvodnem objektu tudi skladiščne površine, se kot upravičen strošek štejejo površine v obsegu proizvodnega objekta,
c)
da je prenova objekta s stroji in opremo po nakupu celovita, kar pomeni, da dosežejo stroški prenove proizvodnega objekta oziroma novih strojev in opreme v proizvodnem objektu najmanj 50 odstotkov vrednosti upravičenih stroškov naložbe,
d)
da vlagatelj predloži cenitveno poročilo, ki ga izdela pooblaščen cenilec vrednosti nepremičnin, sodno zapriseženi cenilec gradbene stroke ali cenilec nepremičnin s certifikatom Agencije Republike Slovenije za pospeševanje prestrukturiranja gospodarstva in spodbujanja prenove podjetij. Iz priložene dokumentacije mora biti ločeno razvidna neto kvadratura in cenitev za proizvodne prostore in skladišča ter za prostore, ki niso upravičeni do sofinanciranja v okviru tega javnega razpisa. Pri izračunu višine upravičenih stroškov se upošteva nižja cena (cena iz cenitvenega poročila ali nakupna cena).
(2)
Podrobnejši pogoji, ki jih morajo izpolnjevati vlagatelji glede na vrsto registracije:
1.
vlagatelj iz 4. in 5. točke prvega odstavka prejšnjega člena mora izkazati, da kmetijsko gospodarstvo, na katerem se bo izvedla naložba, ustvari primeren bruto prihodek iz kmetijskih, gozdarskih in dopolnilnih dejavnosti na enoto vloženega dela. Višina primernega bruto prihodka na enoto vloženega dela in potreben obseg vloženega dela, opredeljen v višini polne delovne moči, se določi v javnem razpisu;
2.
vlagatelj iz 4. točke prvega odstavka prejšnjega člena mora biti nosilec kmetijskega gospodarstva, ki je vpisano v RKG in je vložilo zbirno vlogo na ARSKTRP v predpisanem roku za tekoče leto. Če v tekočem letu še ni bilo mogoče vlagati zbirnih vlog, se upošteva zbirna vloga, oddana v predhodnem letu;
3.
vlagatelj iz 5. točke prvega odstavka prejšnjega člena mora biti vpisan v RKG kot nosilec ali član kmetijskega gospodarstva, na katerem se bo izvedla naložba in katero je vložilo zbirno vlogo na ARSKTRP v predpisanem roku za tekoče leto. Če v tekočem letu še ni bilo mogoče vlagati zbirnih vlog, se upošteva zbirna vloga, oddana v predhodnem letu;
4.
vlagatelj iz 6. točke prvega odstavka prejšnjega člena mora biti vpisan v RKG kot planina, izpolnjevati pogoje o minimalnem staležu molznih živali na paši, ki se podrobneje določijo v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji, ter vložiti zbirno vlogo na ARSKTRP v predpisanem roku za tekoče leto. Če v tekočem letu še ni bilo mogoče vlagati zbirnih vlog, se upošteva zbirna vloga, oddana v predhodnem letu. Naložba, ki je predmet prijave na javni razpis, mora biti izvedena na planini.
(3)
Končni prejemnik sredstev, ki je kmetija, mora začeti spremljati rezultate gospodarjenja na kmetijskem gospodarstvu za primarno kmetijsko pridelavo po metodologiji FADN in zagotoviti obdelavo teh podatkov. Rezultate gospodarjenja na kmetijskem gospodarstvu po tej metodologiji mora spremljati pet obračunskih let po izplačilu sredstev. Standardne rezultate obdelave podatkov po metodologiji FADN mora v elektronski obliki in v formatu, določenem na spletni strani ARSKTRP, poslati na MKO do 31. marca tekočega leta za preteklo leto. Če se na kmetijskem gospodarstvu rezultate gospodarjenja za primarno kmetijsko pridelavo že spremlja na podlagi knjigovodstva po dejanskih prihodkih in odhodkih, spremljanje rezultatov gospodarjenja po metodologiji FADN ni potrebno. V tem primeru mora končni prejemnik sredstev poslati poročilo na ARSKTRP do 31. marca tekočega leta za preteklo leto, in sicer za pet obračunskih let po izplačilu sredstev. Poročilo mora končni prejemnik sredstev poslati na prijavnem obrazcu, objavljenem na spletni strani ARSKTRP.
(4)
V javnem razpisu se lahko omeji razpisan predmet naložbe, tip in velikost vlagateljev ter sektor pridelave oziroma predelave, za katere se razpisujejo sredstva.
(5)
V javnem razpisu se lahko določi, koliko vlog na posamezen javni razpis lahko vloži vlagatelj ter koliko nezaključenih naložb iz naslova tega ukrepa ima lahko vlagatelj na dan vložitve vloge na javni razpis.
(6)
Podrobnejši pogoji za dodelitev sredstev glede na posamezno vrsto naložbe in posamezne upravičence se določijo v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji.
37. člen
(določitev meril in izbor vlog na javni razpis za sofinanciranje)
(1)
Do sofinanciranja so upravičeni izbrani projekti, ki izpolnjujejo pogoje iz tega poglavja.
(2)
Vloge se ocenijo na podlagi meril za pridobitev spodnje, vstopne meje točk, določene v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji. Med vlogami, ki presežejo vstopno mejo točk, se izberejo tiste, ki dosežejo višje število točk, do porabe sredstev za posamezen javni razpis. Upoštevajo se naslednja merila:
a)
ekonomski vidik naložbe,
b)
družbeno-socialni vidik naložbe,
c)
naravovarstveni vidik naložbe,
d)
tehnološki vidik naložbe,
e)
regionalni vidik naložbe.
(3)
Podrobnejša merila za izbor vlog se določijo v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji.
38. člen
(finančne določbe)
(1)
Podpora za predmete podpore znaša:
1.
za mikro podjetja:
a)
do vključno 45 odstotkov priznane vrednosti naložbe za predmet podpore iz 1., 2., 3. in 4. točke prvega odstavka 33. člena te uredbe,
b)
do vključno 50 odstotkov priznane vrednosti naložbe za predmet podpore iz 5. točke prvega odstavka 33. člena te uredbe;
2.
za mala podjetja do vključno 45 odstotkov priznane vrednosti naložbe za predmet podpore iz 1., 2., 3. in 4. točke prvega odstavka 33. člena te uredbe;
3.
za srednja podjetja:
a)
do vključno 45 odstotkov priznane vrednosti naložbe za predmet podpore iz 1. in 4. točke prvega odstavka 33. člena te uredbe,
b)
do vključno 35 odstotkov priznane vrednosti naložbe za predmete podpore iz 2. in 3. točke prvega odstavka 33. člena te uredbe;
4.
za velika podjetja iz drugega odstavka 35. člena te uredbe do vključno 25 odstotkov priznane vrednosti naložbe za predmet podpore iz 1., 2., 3. in 4. točke prvega odstavka 33. člena te uredbe.
(2)
Za izračun velikosti podjetja iz prejšnjega odstavka se upoštevajo merila iz Uredbe 800/2008/ES.
(3)
Če vlagatelj iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka tega člena uveljavlja podporo za predmet podpore iz 1., 2., 3. ali 4. točke prvega odstavka 33. člena te uredbe za naložbo, ki vključuje tudi proizvodnjo proizvodov, ki ima certifikat »ekološki«, pridobi pet odstotnih točk višji delež podpore.
(4)
Za predmet podpore iz 1. in 4. točke prvega odstavka 33. člena te uredbe se stopnja intenzivnosti pomoči v skladu z drugim odstavkom člena 16.a Uredbe 1698/2005/ES poveča za deset odstotnih točk glede na intenzivnost pomoči, določene v Prilogi I Uredbe 1698/2005/ES. Do večje intenzivnosti pomoči so upravičene naložbe, ki prispevajo k:
a)
izboljšanju energetske učinkovitosti,
b)
predelavi kmetijske, gozdne biomase za obnovljive vire energije,
c)
uvedbi proizvodnih tehnik za varčevanje z vodo,
d)
uvedbi naprav za obdelavo odpadnih voda pri predelavi,
e)
izboljšanju predelave in trženja mlečnih proizvodov.
(5)
V primeru izpolnjevanja določbe prejšnjega odstavka podpore znašajo:
1.
za mikro, mala in srednja podjetja do vključno 60 odstotkov priznane vrednosti naložbe;
2.
za velika podjetja iz drugega odstavka 35. člena te uredbe do vključno 30 odstotkov priznane vrednosti naložbe.