TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Revizija se zavrže.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije sta na revidentu.

Vprašanja v zvezi s položajem carinskega laboratorija v carinskem postopku in pomenom strokovnega mnenja carinskega laboratorija je Vrhovno sodišče že obravnavalo in v zvezi z njimi zavzelo stališča, kar pomeni, da gre za že rešena pravna vprašanja. Ker izpodbijana sodba od teh stališč ne odstopa, ta vprašanja ne morejo biti več pomembna pravna vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

Vprašanja, ki se nanašajo na možnost stranke, da predlaga postavitev izvedenca v carinskem postopku in na ravnanje carinskega organa v primeru takšnega dokaznega predloga, so po mnenju revizijskega sodišča vprašanja, na katera je mogoče odgovoriti že z jezikovno razlago ustreznih določb ZUP.

V postopkih, v katerih carinski laboratorij izdela strokovno mnenje, ni treba postaviti izvedenca, ki bi opravil isto strokovno delo kot carinski laboratorij, razen v primeru, ko carinski zavezanec z dokazi, ki jih predloži (na primer izvid in mnenje drugega laboratorija o istem blagu) pri uradni osebi vzbudi utemeljen dvom v pravilnost strokovnega mnenja carinskega laboratorija, oziroma v drugih utemeljenih primerih.