Nalaganje dokumenta...
Zakon o ugotavljanju katastrskega dohodka (ZUKD-1)
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 9-317/2011, stran 815 DATUM OBJAVE: 11.2.2011
VELJAVNOST: od 26.2.2011 do 7.10.2016 / UPORABA: od 1.7.2011 do 31.12.2016
RS 9-317/2011
Verzija
6 / 6
Čistopis se uporablja od 1.1.2017 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 14.2.2026: NEAKTUALEN.
317. Zakon o ugotavljanju katastrskega dohodka (ZUKD-1)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka (ZUKD-1)
o razglasitvi Zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka (ZUKD-1)
Razglašam Zakon o ugotavljanju katastrskega dohodka (ZUKD-1), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 2. februarja 2011.
Št. 003-02-2/2011-13
Ljubljana, dne 10. februarja 2011
dr. Danilo Türk l.r. Predsednik Republike Slovenije
Z A K O N
O UGOTAVLJANJU KATASTRSKEGA DOHODKA (ZUKD-1)
O UGOTAVLJANJU KATASTRSKEGA DOHODKA (ZUKD-1)
1. člen
(vsebina zakona)
Ta zakon ureja sistem ugotavljanja katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na čebelji panj (v nadaljnjem besedilu: pavšalna ocena dohodka na panj) za davčne namene in druge javne namene, določene z zakonom.
2. člen
(pomen izrazov)
Posamezni izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
1.
Katastrski dohodek je pavšalna ocena možnega tržnega dohodka od dejavnosti kmetijstva in gozdarstva na kmetijskih in gozdnih zemljiščih, ki bi ga bilo mogoče doseči s povprečno krajevno običajno vrsto in ravnijo pridelave na kmetijskih in gozdnih zemljiščih v Republiki Sloveniji za namene izvajanja kmetijske oziroma gozdarske dejavnosti.
2.
Kot kmetijsko zemljišče se šteje zemljišče, ki je po predpisih o evidentiranju nepremičnin po dejanski rabi v zemljiškem katastru evidentirano kot kmetijsko zemljišče.
3.
Kot gozdno zemljišče se šteje zemljišče, ki je po predpisih o evidentiranju nepremičnin po dejanski rabi v zemljiškem katastru evidentirano kot gozdno zemljišče.
4.
Boniteta zemljišča je podatek o proizvodni sposobnosti zemljišč, ki se v obliki bonitetnih točk vodi v zemljiškem katastru po predpisih o evidentiranju nepremičnin.
4.a
Rastiščni koeficient je podatek o proizvodni sposobnosti gozdnih zemljišč, po predpisih o gozdovih, ki se vodi v registru nepremičnin.
5.
Proizvodno območje je območje s podobnimi naravnimi danostmi in gospodarskimi pogoji za kmetijstvo in gozdarstvo, ki je po predpisih o statistiki opredeljeno kot statistična regija in je kot tako evidentirano v zemljiškem katastru.
6.
Območja posebnih režimov za kmetovanje so območja, na katerih je skladno s predpisi zaradi okoljevarstvenih in drugih javnih interesov omejena intenzivnost pridelave (kot npr. vodovarstvena območja, območja Natura 2000, območja krajinskih parkov in podobno).
7.
Pavšalna ocena dohodka na panj je ocena možnega tržnega dohodka od čebelarstva, ki bi ga bilo mogoče doseči s povprečno krajevno običajno vrsto in ravnijo reje čebel.
3. člen
(pristojnosti)
(1)
Katastrski dohodek in pavšalno oceno dohodka na panj ugotavlja Geodetska uprava Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: GURS).
(2)
Naloge ugotavljanja katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na panj so:
1.
vodenje podatkov o podrobnejši vrsti dejanske rabe kmetijskih zemljišč, o proizvodnih območjih in območjih posebnih režimov za kmetovanje v zemljiškem katastru;
2.
pridobivanje podatkov o cenah, tehnologijah in intenzivnosti kmetijske in gozdarske pridelave, ki so potrebni za izračun katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na panj, skladno s 5. in 7. členom tega zakona;
3.
izdelava predlogov kalkulacij za ugotavljanje katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na panj ter izračun odstotka za zmanjšanje katastrskega dohodka za zemljišča znotraj območij posebnih režimov za kmetovanje;
4.
vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje evidence kalkulacij;
5.
priprava predloga zneskov katastrskega dohodka na hektar kmetijskih in gozdnih zemljišč glede na proizvodno območje, vrsto dejanske rabe in boniteto zemljišča oziroma rastiščni koeficient (v nadaljnjem besedilu: lestvice katastrskega dohodka) in pavšalne ocene dohodka na panj;
6.
pripisovanje katastrskega dohodka zemljiščem, kot so evidentirana v zemljiškem katastru;
7.
druge naloge, povezane z ugotavljanjem katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na panj.
4. člen
(podrobnejša vrsta dejanske rabe kmetijskih zemljišč)
Za namene tega zakona se v zemljiškem katastru evidentirajo naslednje podrobnejše vrste dejanske rabe kmetijskih zemljišč:
1.
kmetijska zemljišča za obdelavo, s šifro dejanske rabe: 1100;
2.
kmetijska zemljišča pod travinjem, s šifro dejanske rabe: 1300, 1321 in 1800 ter pašniki;
3.
kmetijska zemljišča pod trajnimi nasadi, s šifro dejanske rabe: 1160, 1211, 1221, 1222, 1230, 1240 in 1420;
4.
kmetijska zemljišča pod posebnimi kulturami, s šifro dejanske rabe: 1180 in 1212;
5.
kmetijska zemljišča izven rabe oziroma v zaraščanju, s šifro dejanske rabe: 1410, 1500 in 1600.
5. člen
(metodologija izračuna katastrskega dohodka)
(1)
Katastrski dohodek se izračuna kot razlika med tržno vrednostjo možne pridelave (v nadaljnjem besedilu: tržni prihodek) na posameznem kmetijskem ali gozdnem zemljišču (v nadaljnjem besedilu: zemljišče) in upravičenimi nujnimi pridelovalnimi stroški (v nadaljnjem besedilu: stroški), ob upoštevanju povprečne velikosti kmetije, kot jo izkazujejo podatki Statističnega urada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: SURS).
(2)
Katastrski dohodek je lahko negativen.
(3)
Tržni prihodek je zmnožek možnega pridelka od posamezne vrste rastlinske in živinorejske pridelave na enem hektaru zemljišča in njegove odkupne cene.
(4)
Kot odkupna cena se upošteva povprečna odkupna cena posameznega pridelka za zadnja tri leta pred letom, za katero se dohodek ugotavlja, ki jo objavi SURS. Za pridelke, za katere ni mogoče pridobiti podatka o odkupni ceni od SURS, se upošteva cena, kot jo izkazuje tržno informacijski sistem ministrstva, pristojnega za kmetijstvo. Za pridelke, za katere je mogoče uveljaviti pavšalno nadomestilo vstopnega davka na dodano vrednost (v nadaljnjem besedilu: DDV), se kot del odkupne cene upošteva tudi pavšalno nadomestilo.
(5)
Kot možni pridelek se upošteva povprečni pridelek posamezne vrste rastlinskega in živinorejskega pridelka za zadnja tri leta pred letom, za katero se dohodek ugotavlja, kot ga izkazujejo podatki SURS za posamezno proizvodno območje, korigiran z boniteto zemljišča oziroma z rastiščnim koeficientom.
(6)
V primeru možne različne rastlinske in živinorejske pridelave na enaki vrsti podrobnejše vrste dejanske rabe zemljišča se kot pridelek upošteva tehtano povprečje možnih pridelkov rastlinske in živinorejske pridelave, ob upoštevanju običajne strukture rastlinske in živinorejske pridelave na proizvodnem območju, ki jo izkazujejo objavljeni podatki SURS.
(7)
Strošek se ugotovi kot zmnožek upravičenega nujnega potroška in njegove nabavne cene.
(8)
Kot stroški se upoštevajo standardizirani materialni stroški, stroški lastnih strojnih storitev, stroški tujih storitev, stroški amortizacije osnovnih sredstev in posredni stroški pridelave.
(9)
Standardizirani materialni stroški se določijo na podlagi podatkov o materialnih potroških kot jih za posamezno vrsto in obseg pridelave izkazujejo kalkulacije za izračunavanje katastrskega dohodka, in njihovih nabavnih cen, ki vključujejo tudi DDV. Vrednost lastnega dela se ne šteje med materialne stroške.
(10)
Stroški lastnih strojnih storitev se določijo ob upoštevanju porabe strojnih ur in vrste mehanizacije, kot jih za posamezno vrsto in obseg pridelave izkazujejo kalkulacije materialnih potroškov, kot jih na uro uporabe mehanizacije izkazujejo kalkulacije za določanje cen storitev preko strojnih krožkov, in cen materialnih potroškov.
(11)
Kot stroški tujih storitev se priznavajo stroški običajno plačljivih tujih storitev, vključno z zavarovanjem in se določijo na ravni povprečne cene posamezne storitve.
(12)
Stroški amortizacije osnovnih sredstev se določijo ob upoštevanju nabavnih vrednosti osnovnih sredstev, stopenj amortizacije in letne izkoriščenosti osnovnih sredstev, kot jih za posamezno vrsto in obseg pridelave izkazujejo kalkulacije.
(13)
Kot nabavne cene materialnih potroškov in tujih storitev se upoštevajo povprečne nabavne cene za zadnja tri leta pred letom, za katero se dohodek ugotavlja.
(14)
Kot nabavna vrednost osnovnih sredstev se upošteva tržna vrednost vključno z DDV, ugotovljena na podlagi povprečnih nabavnih cen za zadnja tri leta pred letom, za katero se dohodek ugotavlja, zmanjšana za delež investicijskih proračunskih podpor, to je proračunskih plačil, ki imajo naravo nadomestila stroškov investiranja. Delež investicijskih proračunskih podpor se ugotovi iz razmerja med skupno vrednostjo investicijskih proračunskih podpor, izplačanih v zadnjih treh letih pred letom, za katero se dohodek ugotavlja, in skupno vrednostjo osnovnih sredstev, upoštevano v ekonomskih računih za kmetijstvo in gozdarstvo za zadnja tri leta pred letom, za katero se dohodek ugotavlja, kot jih izkazujejo podatki SURS.