TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 167/2000 z dne 5. 10. 2000 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Kopru št. Cp 423/99 z dne 30. 11. 1999 ter sodbo Okrajnega sodišča v Ilirski Bistrici št. P 15/97 z dne 14. 1. 1999 se ne sprejme. Pritožnik sam nosi stroške postopka.

Pomota sodišča, ki je v obrazložitvi sodbe med naštetimi zaslišanimi pričami navedlo tudi dve osebi, ki dejansko nista bili zaslišani, ne predstavlja kršitve pravice do enakega varstva pravic v postopku (22. člen Ustave). Ni v nasprotju s pravico do enakega varstva pravic (22. člen Ustave), če sodišče v obrazložitvi sodbe ne povzame izpovedbe priče, ki za odločitev v zadevi ni bila relevantna. Za sklepčnost ustavne pritožbe glede kršitve pravice do zasebne lastnine (33. člen Ustave) in pravice do enakosti pred zakonom (14. člen Ustave) ne zadostuje trditev, da je sodba, ki posega v premoženjskopravni položaj pritožnika, nezakonita. Očitka, da je izpodbijana sodba očitno napačna, ni mogoče utemeljevati z obširno in natančno analizo izvedenih dokazov.