na dokumentu
Nalaganje dokumenta...
Zakon o temeljih vodnega režima, pomembnega za dve ali več republik oziroma avtonomnih pokrajin, in o meddržavnih vodah (ZTVR)
OBJAVLJENO V: Uradni list SFRJ 2-14/1974, stran 9 DATUM OBJAVE: 10.1.1974
VELJAVNOST: od 18.1.1974 / UPORABA: od 18.1.1974
SFRJ 2-14/1974
Verzija
10 / 10
Čistopis se uporablja od 10.8.2002 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 19.2.2026: AKTUALEN.
14. Zakon o temeljih vodnega režima, pomembnega za dve ali več republik oziroma avtonomnih pokrajin, in o meddržavnih vodah
Na podlagi 4. točke pod 1) ustavnega amandmaja XXXVII izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o temeljih vodnega režima, pomembnega za dve ali več republik oziroma avtonomnih pokrajin, in o meddržavnih vodah
o razglasitvi Zakona o temeljih vodnega režima, pomembnega za dve ali več republik oziroma avtonomnih pokrajin, in o meddržavnih vodah
Razglaša se zakon o medrepubliških in meddržavnih vodah, ki ga je sprejela Zvezna skupščina na seji Zbora narodov dne 27. decembra 1973 in na seji Gospodarskega zbora dne 27. decembra 1973.
PR št. 272
Beograd, 28. decembra 1973
Predsednik republike:
Josip Broz Tito s.r.
Predsednik Zvezne skupščine:
Mijalko Todorović s.r.
Josip Broz Tito s.r.
Predsednik Zvezne skupščine:
Mijalko Todorović s.r.
Zakon
o temeljih vodnega režima, pomembnega za dve ali več republik oziroma avtonomnih pokrajin, in o meddržavnih vodah
o temeljih vodnega režima, pomembnega za dve ali več republik oziroma avtonomnih pokrajin, in o meddržavnih vodah
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem zakonom se urejajo temelji vodnega režima na vodnih tokovih, ki imajo pomen za dve ali več republik oziroma avtonomnih pokrajin in temelji režima meddržavnih voda.
Vodni tokovi, ki imajo pomen za dve ali več republik oziroma avtonomnih pokrajin, so vodni tokovi, ki tvorijo ali sekajo mejo med republikami, in tisti, ki so določeni z dogovorom iz četrtega odstavka 4. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: medrepubliški vodni tokovi).
Meddržavne vode so vode, ki tvorijo ali sekajo državo mejo.
Ta zakon se nanaša na tekoče, izvirne, talne in stoječe medrepubliške in meddržavne vode.
Ta zakon se nanaša tudi na vode obalnega morja Jugoslavije glede njihovega varstva pred onesnaženjem.
2. člen
Temelje režima medrepubliških vodnih tokov in meddržavnih voda tvorijo elementi, ki vplivajo na kvalitativno in kvantitativno stanje voda na določenem kraju in ob določenem času.
3. člen
Da bi bili zagotovljeni enotni temelji vodnega režima na medrepubliških vodnih tokovih, lahko zainteresirane republike in avtonomne pokrajine sporazumno določijo za te vode eno vodno območje.
4. člen
Temelji vodnega režima iz 2. člena tega zakona se določijo v vodnogospodarski osnovi za medrepubliški vodni tok oziroma za meddržavne vode.
Vodnogospodarska osnova je dolgoročni načrt za vzdrževanje in razvoj temelja vodnega režima na medrepubliškem vodnem toku oziroma na meddržavnih vodah.
Vodnogospodarska osnova za medrepubliški vodni tok oziroma meddržavne vode vsebuje zlasti: obstoječe stanje vodnega režima, glavne elemente in pogoje vzdrževanja in razvoja temeljev vodnega režima, s katerimi se zagotavljajo najugodnejše tehnične in ekonomske vodnogospodarske rešitve za obrambo pred škodljivim delovanjem voda, za njihovo kvalitativno in kvantitativno varstvo in za kompleksno izkoriščanje voda, ki imajo pomen za medsebojne in meddržavne odnose.
Zainteresirane republike in avtonomne pokrajine opredelijo s sporazumom elemente, ki tvorijo temelje vodnega režima v smislu 2. člena tega zakona (zlasti vodno stanje, pretok, smer toka vode, hitrost vode, stanje ledu, nošenje naplavin, temperatura vode, fizikalna, kemična, biološka in bakteriološka sestava vode in njene radioaktivne lastnosti)in določijo vodne tokove in njihove pritoke oziroma dele vodnih tokov in njihovih pritokov ter akumulacije na njih, ki se štejejo za medrepubliške vodne tokove in za katere se sprejema vodnogospodarska osnova iz prvega odstavka tega člena.
4a člen
Na podlagi ocenjenih možnosti in pogojev za razvoj vodnega režima na medrepubliških vodnih tokovih in meddržavnih vodah se upošteva pri sprejemanju družbenih planov družbenopolitičnih skupnosti tudi dinamika razvoja temeljev vodnega režima, določena z vodnogospodarskimi osnovami.
5. člen
Vodnogospodarsko osnovo za medrepubliški vodni tok sprejemajo zainteresirane republike in avtonomne pokrajine sporazumno.
Vodnogospodarsko osnovo za meddržavne vode, ki niso hkrati medrepubliški vodni tok, sprejema republika oziroma avtonomna pokrajina v skladu z mednarodnimi pogodbami.
V skladu z določenimi temelji vodnega režima v vodnogospodarski osnovi iz prvega odstavka tega člena urejajo zainteresirane republike in avtonomne pokrajine sporazumno vodni režim za posamezna območja porečij medrepubliških vodnih tokov.
6. člen
Finančne obveznosti in druga razmerja v zvezi z graditvijo vodnogospodarskih in drugih objektov, izvajanjem del (jemanje kamenja, peska in proda idr.) ter rabo in varstvo voda na medrepubliških vodnih tokovih urejajo zainteresirane republike oziroma avtonomni pokrajini z dogovorom.
II. VZDRŽEVANJE TEMELJEV VODNEGA REŽIMA
7. člen
Določeni temelji vodnega režima se vzdržuje z ukrepi za urejanje, za izkoriščanje in rabo voda (v nadaljnjem besedilu: raba voda), za varstvo voda in za obrambo pred škodljivim delovanjem voda.
Dejavnost vzdrževanja, razvoja temeljev vodnega režima in varstva voda iz prvega odstavka tega člena je posebnega družbenega pomena.
7a člen
Vode se urejajo s tem, da se vzdržujejo medrepubliški vodni tokovi in meddržavne vode, gradijo in vzdržujejo vodnogospodarski objekti in naprave, ter z drugimi ukrepi za urejanje, razvoj temeljev vodnega režima in varstvo voda, zlasti vode iz 26. člena tega zakona.
1. Vodnogospodarsko soglasje in vodnogospodarsko dovoljenje
8. člen
Za graditev novih ali rekonstrukcijo sedanjih vodnogospodarskih in drugih objektov ter naprav in za dela (jemanje peska, kamna in proda idr.) na medrepubliškem vodnem toku oziroma na meddržavnih vodah, ki lahko povzročijo spremembe v naravnem ali umetno upostavljenem vodnem režimu ali na katere vpliva vodni režim (v nadaljnjem besedilu: graditev objektov in naprav), je potrebno soglasje pristojnega organa v republiki oziroma avtonomni pokrajini (vodnogospodarsko soglasje).
Vodnogospodarsko soglasje iz prvega odstavka tega člena da pristojni organ republike oziroma avtonomne pokrajine, v kateri se gradi objekt ali naprava. Če se objekt ali naprava gradi na medrepubliškem vodnem toku in so z graditvijo zajeta deloma ozemlja več republik oziroma republik in avtonomnih pokrajin, da vodnogospodarsko soglasje organ, ki je določen z dogovorom iz 6. člena tega zakona.
9. člen
Vodnogospodarsko soglasje za graditev objektov in naprav, ki utegnejo vplivati na vodni režim v drugi nizvodni ali vzvodni republiki oziroma avtonomni pokrajini, se da šele, ko se dobi poprejšnje soglasje pristojnega organa oziroma pooblaščene organizacije omenjene republike oziroma avtonomne pokrajine (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ), ali na podlagi pismenega obvestila pristojnega organa, da poprejšnje soglasje ni potrebno.
Organ, ki je pristojen izdati vodnogospodarsko soglasje, mora obvestiti pristojni organ, ki daje poprejšnje soglasje, o slehernem objektu ali napravi, ki se namerava graditi na medrepubliškem vodnem toku, in prositi za poprejšnje soglasje. Pristojni organ druge republike oziroma avtonomne pokrajine mora v 30 dneh od prejema obvestila odgovoriti, ali je po njegovem mnenju poprejšnje soglasje potrebno, ali v 90 dneh od dneva, ko prejme kompletno tehnično dokumentacijo, dati ali odreči poprejšnje soglasje.
Brez poprejšnjega soglasja oziroma brez pismenega obvestila, da soglasje ni potrebno, in brez sporazuma iz 6. člena tega zakona, ni dovoljeno izdati vodnogospodarskega soglasja.
Pristojni organ, ki daje poprejšnje soglasje, lahko veže to soglasje na pogoj, da mora organ, ki je pristojen za vodnogospodarsko soglasje, s svojimi ukrepi poskrbeti, da se preprečijo ali omilijo škodljive posledice, ki utegnejo nastati z graditvijo objekta ali naprave.
10. člen
Vodnogospodarsko soglasje za graditev objektov in naprav na območju porečja meddržavnih voda, ki je določeno v mednarodni pogodbi, se daje v skladu s poprejšnjim soglasjem Zveznega komiteja za kmetijstvo.
11. člen
Za rabo voda in za izpuščanje odplak, odpadkov ter drugih snovi, ki utegnejo onesnažiti medrepubliški vodni tok ali meddržavne vode (v nadaljnjem besedilu: odplake), je potrebno vodno gospodarsko dovoljenje pristojnega organa v republiki oziroma avtonomni pokrajini.
Vodnogospodarsko dovoljenje za objekte in naprave iz prvega odstavka tega zakona da organ, ki je dal vodnogospodarsko soglasje.
Vodnogospodarsko dovoljenje iz prvega odstavka tega člena se izda za določen ali nedoločen čas.
12. člen
Vodnogospodarsko dovoljenje za rabo voda oziroma za izpuščanje odplak, ki utegnejo vplivati na vodni režim v drugi nizvodni ali vzvodni republiki oziroma avtonomni pokrajini, se da šele, ko se dobi poprejšnje soglasje pristojnega organa omenjene republike oziroma avtonomne pokrajine ali na podlagi njegovega pismenega obvestila, da poprejšnje soglasje ni potrebno.
Organ, ki je pristojen izdati vodnogospodarsko dovoljenje, mora obvestiti pristojni organ, ki daje poprejšnje soglasje, o sleherni nameravani rabi voda in slehernim nameravanem izpuščanju odplak na medrepubliškem vodnem toku, in ga prositi za poprejšnje soglasje. Pristojni organ druge republike oziroma avtonomne pokrajine mora v 30 dneh od prejema obvestila odgovoriti, ali je po njegovem mnenju poprejšnje soglasje potrebno, oziroma v 60 dneh od dneva, ko prejme popolno tehnično dokumentacijo, dati ali odreči poprejšnje soglasje.
Brez poprejšnjega soglasja oziroma brez pismenega obvestila, da soglasje ni potrebno, in brez sporazuma iz 6. člena tega zakona ni dovoljeno izdati vodnogospodarskega dovoljenja.
Pristojni organ, ki daje poprejšnje soglasje, lahko veže to soglasje na pogoj, da mora organ,ki je pristojen za vodnogospodarsko dovoljenje, s svojimi ukrepi poskrbeti, da se preprečijo ali omilijo škodljive posledice, ki bi utegnile nastati zaradi rabe vode ali izpuščanja odplak.
13. člen
Režim polnjenja ali praznjenja umetnih akumulacij na medrepubliških vodnih tokovih, ki vpliva na vodni režim druge republike oziroma avtonomne pokrajine, določijo s sporazumom pristojni organi zainteresiranih republik oziroma avtonomnih pokrajin.
Investitor oziroma uporabnik visokih jezov je dolžan izdelati in hraniti dokumentacijo o posledicah, če bi se jez nenadoma porušil ali bi se voda prelila čezenj, označiti črte, do koder bi segel poplavni val, zagotoviti in v brezhibnem stanju vzdrževati te označbe in priprave, s katerimi se obveščajo organizacije in občani na ogroženem območju in dajejo alarmni znak.
Kopijo dokumentacije o posledicah morebitnega nenadnega rušenja jezu ali prelivanja vode čezenj mora poslati investitor Zveznemu sekretariatu za narodno obrambo in pristojnim organom v zainteresiranih republikah in avtonomnih pokrajinah v treh mesecih od dneva začetka obratovanja visokega jezu.