TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka in je dolžna toženi stranki v 15 dneh povrniti njene stroške pritožbenega postopka v znesku 373,32 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka dalje do plačila.

Tožene stranke ne gre šteti za dejanskega delodajalca oškodovanca, ker ni organizirala in odrejala njegovega dela. Sodna praksa je v podobnih primerih napotenih oziroma "posojenih" delavcev namreč zavzela stališče, da se za dejanskega delodajalca šteje tudi tisti, ki odreja in organizira delo delavcem, ki sicer niso njegovi formalni zaposleni, a so delali po njegovih navodilih in pod njegovim nadzorom. Že iz podanih trditev tožeče stranke pa v obravnavani zadevi take okoliščine niso podane. Tožeča stranka je tako v tožbi kot tudi v prvi pripravljalni vlogi izrecno navedla, da je oškodovanec popravilo stroja v prostorih tožene stranke izvajal po odredbi oziroma nalogu svojega formalnega delodajalca. O odrejanju del s strani tožene stranke pa tožeča stranka ni podala obrazloženih navedb. Na podlagi ugotovitve, da je delo oškodovanca organiziral in odredil izključno njegov formalni delodajalec, gre le njega šteti za delodajalca v smislu določbe 5. člena ZVZD-1 in posledično določbe prvega odstavka 87. člena ZZVZZ.