Besedilo standarda je bilo izdelano na podlagi dokumenta, objavljenega na spletni strani EUR-Lex, ki vsebuje opozorilo, da je besedilo le delovni pripomoček in institucije ne prevzemajo odgovornosti za njegovo vsebino. Tax-Fin-Lex je besedilo opremil s povezavami na zglede knjiženj in ostale vsebine portala TFL, samo besedilo standardov pa je prosto dostopno.
Ta verzija čistopisa vsebuje tudi spremembe besedila MSRP 7, ki so nastale na podlagi MSRP 9. Podjetje mora uporabljati spremembe nastale na podlagi MSRP 9 za letna poročevalska obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2018 ali kasneje. Uporaba pred tem datumom je dovoljena. Če podjetje spremembe nastale na podlagi MSRP 9 uporabi prej, mora to razkriti.
Ta verzija čistopisa vsebuje tudi spremembe besedila MSRP 7, ki so nastale na podlagi MSRP 16. Podjetje mora uporabljati spremembe nastale na podlagi MSRP 16 za letna poročevalska obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2019 ali pozneje. Zgodnejši začetek uporabe je dovoljen za podjetja, ki na datum začetka uporabe MSRP 16 ali pred tem datumom uporabljajo MSRP 15 Prihodki iz pogodb s kupci. Če podjetje MSRP 16 uporabi prej, mora to razkriti.
Ta verzija čistopisa vsebuje tudi spremembe besedila MSRP 7, ki so nastale na podlagi MSRP 17. Podjetje mora uporabljati MSRP 17 za letna poročevalska obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2023 ali pozneje. Zgodnejši začetek uporabe je dovoljen, podjetje mora to razkriti. Podjetje ne sme uporabljati MSRP 17, dokler ne uporablja MSRP 9 in MSRP 15.
MEDNARODNI STANDARD RAČUNOVODSKEGA POROČANJA 7
Finančni instrumenti: razkritja
Cilj tega MSRP je zahtevati, da podjetja v svoje računovodske izkaze vključijo razkritja, ki uporabnikom omogočajo, da ovrednotijo:
(a)
pomen finančnih instrumentov za finančno stanje in dosežke podjetja, ter
(b)
naravo in obseg tveganj, ki izhajajo iz finančnih instrumentov, katerim je podjetje izpostavljeno v zadevnem obdobju in ►M5 ob koncu poročevalskega obdobja ◄ , ter kako podjetje obvladuje tovrstna tveganja.
Načela v tem MSRP dopolnjujejo načela za pripoznavanje, merjenje in predstavljanje finančnih sredstev in finančnih obveznosti v MRS 32 Finančni instrumenti: predstavljanje in MSRP 9 Finančni instrumenti.
Ta MSRP morajo uporabljati vsa podjetja za vse vrste finančnih instrumentov, razen za:
(a)
deleže v odvisnih podjetjih, pridruženih podjetjih ali skupnih podvigih, ki se obračunavajo v skladu z MSRP 10 Konsolidirani računovodski izkazi, MRS 27 Ločeni računovodski izkazi ali MRS 28 Finančne naložbe v pridružena podjetja in skupne podvige. Vendar MSRP 10, MRS 27 ali MRS 28 v nekaterih primerih od podjetja zahtevajo ali mu dopuščajo obračunavanje deleža v odvisnem podjetju, pridruženem podjetju ali skupnem podvigu z uporabo MSRP 9; v teh primerih podjetja uporabljajo zahteve iz tega MSRP. Podjetja ta MSRP prav tako uporabljajo za vse izvedene finančne instrumente, povezane z deleži v odvisnih podjetjih, pridruženih podjetjih ali skupnih podvigih, razen če izvedeni finančni instrument ustreza opredelitvi kapitalskega instrumenta iz MRS 32;
(b)
pravice in obveze zaposlovalcev, ki izhajajo iz programov zaslužkov za zaposlene, na katere se nanaša MRS 19 Zaslužki zaposlencev.
(d)
zavarovalne pogodbe, kot so opredeljene v MSRP 17 Zavarovalne pogodbe, ali naložbene pogodbe z možnostjo diskrecijske udeležbe, ki spadajo v področje uporabe MSRP 17. Vendar se ta MSRP uporablja za:
(i)
izpeljane finančne instrumente, ki so vgrajeni v pogodbe iz področja uporabe MSRP 17, če MSRP 9 od podjetja zahteva, da jih obračunava ločeno,
(ii)
naložbene sestavine, ki so ločene od pogodb iz področja uporabe MSRP 17, če MSRP 17 zahteva tako ločitev, razen če gre pri ločeni naložbeni sestavini za naložbeno pogodbo z možnostjo diskrecijske udeležbe,
(iii)
pravice in obveze izdajatelja, ki nastanejo na podlagi zavarovalne pogodbe, ki ustreza opredelitvi pogodbe o finančnem poroštvu, če izdajatelj pri pripoznavanju in merjenju pogodb uporablja MSRP 9. Vendar mora izdajatelj uporabiti MSRP 17, če se v skladu s 7.(e) členom MSRP 17 odloči, da bo pri pripoznavanju in merjenju pogodb uporabil MSRP 17,
(iv)
pravice in obveze podjetja, ki so finančni instrumenti, ki nastanejo na podlagi pogodb o kreditnih karticah ali podobnih pogodb, ki zagotavljajo kreditne ali plačilne ureditve, izdanih s strani podjetja, in ki ustrezajo opredelitvi zavarovalne pogodbe, če podjetje za te pravice in obveze uporablja MSRP 9 v skladu s 7.(h) členom MSRP 17 in 2.1.(e)(iv) členom MSRP 9,
(v)
pravice in obveze podjetja, ki so finančni instrumenti, ki nastanejo na podlagi zavarovalnih pogodb, izdanih s strani podjetja, in ki omejujejo nadomestilo za zavarovane dogodke na znesek, ki bi bil sicer potreben za poravnavo obveze imetnika police, ustvarjene s pogodbo, če se podjetje v skladu z 8.A členom MSRP 17 za take pogodbe odloči uporabljati MSRP 9 namesto MSRP 17;
(e)
finančne instrumente, pogodbe in obveze v okviru plačil z delnicami, za katere se uporablja MSRP 2 Plačilo z delnicami, vendar pa se ta MSRP uporablja za pogodbe, ki spadajo v področje uporabe MSRP 9;
(f)
instrumente, ki jih je treba razvrstiti kot kapitalske instrumente v skladu s 16.A in 16.B členom ali 16.C in 16.D členom MRS 32.
Ta MSRP se uporablja za pripoznane in nepripoznane finančne instrumente. Pripoznani finančni instrumenti vključujejo finančna sredstva in finančne obveznosti, ki spadajo v področje uporabe MSRP 9. Nepripoznani finančni instrumenti vključujejo nekatere finančne instrumente, ki sicer ne spadajo v področje uporabe MSRP 9, vendar spadajo v področje uporabe tega MSRP.
Ta MSRP se uporablja za pogodbe za nakup ali prodajo nefinančnih sredstev, ki spadajo v področje uporabe MSRP 9.
Zahteve glede razkrivanja kreditnega tveganja iz 35.A–35.N člena se uporabljajo za tiste pravice, za katere MSRP 15 Prihodki z pogodb s kupci določa, da se obračunavajo v skladu z MSRP 9 za namene pripoznavanja dobičkov in izgub zaradi oslabitve. Vsa sklicevanja na finančna sredstva ali finančne instrumente v teh členih vključujejo navedene pravice, razen če je določeno drugače.
SKUPINE FINANČNIH INSTRUMENTOV IN STOPNJA RAZKRITJA
Kadar ta MSRP zahteva razkritja ločeno glede na skupino finančnih instrumentov, podjetje razvrsti finančne instrumente v skupine, ki ustrezajo naravi informacij, ki se razkrivajo, in upoštevajo značilnosti teh finančnih instrumentov. Podjetje zagotovi zadostne informacije, da omogoči uskladitev vrstičnih postavk, predstavljenih v ►M5 izkazu finančnega položaja ◄ .
POMEN FINANČNIH INSTRUMENTOV ZA FINANČNO STANJE IN DOSEŽKE
Podjetje razkrije informacije, ki uporabnikom njegovih računovodskih izkazov omogočajo, da ovrednotijo pomen finančnih instrumentov za njegovo finančno stanje in dosežke.
Izkaz finančnega položaja
Kategorije finančnih sredstev in finančnih obveznosti
Knjigovodske vrednosti vsake od spodaj navedenih kategorij, kakor so določene v MSRP 9, se razkrijejo bodisi v izkazu finančnega položaja bodisi v pojasnilih:
(a)
finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, pri čemer se ločeno izkazujejo (i) tista, ki se kot taka določijo ob začetnem pripoznanju ali pozneje v skladu s 6.7.1. členom MSRP 9, (ii) tista, ki se kot taka merijo v skladu z odločitvijo iz 3.3.5. člena MSRP 9, (iii) tista, ki se kot taka merijo v skladu z odločitvijo iz 33.A člena MRS 32, in (iv) tista, ki se morajo obvezno meriti po pošteni vrednosti prek poslovnega izida v skladu z MSRP 9,
(e)
finančne obveznosti, merjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, pri čemer se ločeno izkazujejo (i) tiste, ki se kot take določijo ob začetnem pripoznanju ali pozneje v skladu s 6.7.1. členom MSRP 9, in (ii) tiste, ki ustrezajo opredelitvi „v posesti za trgovanje“ iz MSRP 9;
(f)
finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti;
(g)
finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti;
(h)
finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, pri čemer se ločeno izkazujejo (i) finančna sredstva, ki se merijo po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa v skladu s 4.1.2.A členom MSRP 9, in (ii) naložbe v kapitalske instrumente, ki se kot take določijo ob začetnem pripoznanju v skladu s 5.7.5. členom MSRP 9.
Finančna sredstva ali finančne obveznosti po pošteni vrednosti skozi poslovni izid
Če je podjetje finančno sredstvo (ali skupino finančnih sredstev), ki bi se sicer merilo po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa ali po odplačni vrednosti, določilo kot merjeno po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, mora razkriti:
(a)
največjo izpostavljenost finančnega sredstva (ali skupine finančnih sredstev) kreditnemu tveganju (glej 36.(a) člen) na koncu poročevalskega obdobja;
(b)
znesek, za katerega morebitni povezani kreditni izvedeni finančni instrumenti ali podobni instrumenti zmanjšujejo navedeno največjo izpostavljenost kreditnemu tveganju (glej 36.(b) člen);
(c)
znesek spremembe, v obravnavanem obdobju in kumulativno, poštene vrednosti finančnega sredstva (ali skupine finančnih sredstev), ki ga je mogoče pripisati spremembam kreditnega tveganja finančnega sredstva, določen bodisi:
(i)
kot znesek sprememb njegove poštene vrednosti, ki jih ni mogoče pripisati spremembam tržnih pogojev, ki povzročajo tržno tveganje, bodisi
(ii)
z uporabo druge metode, za katero podjetje meni, da natančneje odseva spremembe poštene vrednosti, ki jih je mogoče pripisati spremembam kreditnega tveganja sredstva.
Spremembe tržnih pogojev, ki povzročajo tržno tveganje, vključujejo spremembe opazovane (normne) obrestne mere, cene blaga, deviznega tečaja, indeksa cen ali mer.
(d)
znesek spremembe poštene vrednosti morebitnih povezanih kreditnih izvedenih finančnih instrumentov ali podobnih instrumentov, do katere je prišlo v obravnavanem obdobju in kumulativno od takrat, ko je bilo finančno sredstvo določeno kot tako.
Če je podjetje določilo finančno obveznost kot merjeno po pošteni vrednosti prek poslovnega izida v skladu s 4.2.2. členom MSRP 9 in mora izkazati učinke sprememb kreditnega tveganja navedene obveznosti v drugem vseobsegajočem donosu (glej 5.7.7. člen MSRP 9), razkrije:
(a)
kumulativni znesek spremembe poštene vrednosti finančne obveznosti, ki ga je mogoče pripisati spremembam kreditnega tveganja navedene obveznosti (glej B5.7.13.–B5.7.20. člen MSRP 9 za navodila glede ugotavljanja učinkov sprememb kreditnega tveganja pri obveznosti);
(b)
razliko med knjigovodsko vrednostjo finančne obveznosti in zneskom, ki bi ga moralo podjetje ob zapadlosti po pogodbi plačati imetniku obveze;
(c)
vse prenose kumulativnega dobička ali izgube znotraj lastniškega kapitala v obdobju, vključno z razlogi za take prenose;
(d)
če se v obravnavanem obdobju odpravi pripoznanje za obveznost, (po potrebi) znesek, izkazan v drugem vseobsegajočem donosu, ki je bil realiziran ob odpravi pripoznanja.
Če je podjetje določilo finančno obveznost kot merjeno po pošteni vrednosti prek poslovnega izida v skladu s 4.2.2. členom MSRP 9 in mora izkazati vse spremembe poštene vrednosti navedene obveznosti (vključno z učinki sprememb kreditnega tveganja pri obveznosti) v poslovnem izidu (glej 5.7.7. in 5.7.8. člen MSRP 9), razkrije:
(a)
znesek spremembe, v obravnavanem obdobju in kumulativno, poštene vrednosti finančne obveznosti, ki ga je mogoče pripisati spremembam kreditnega tveganja navedene obveznosti (glej B5.7.13.–B5.7.20. člen MSRP 9 za navodila glede ugotavljanja učinkov sprememb kreditnega tveganja obveznosti); in
(b)
razliko med knjigovodsko vrednostjo finančne obveznosti in zneskom, ki bi ga moralo podjetje ob zapadlosti po pogodbi plačati imetniku obveze.
Podjetje mora razkriti tudi:
(a)
podroben opis metod, uporabljenih za zagotavljanje izpolnjevanja zahtev iz 9.(c), 10.(a) in 10.A(a) ter 5.7.7.(a) člena MSRP 9, vključno z obrazložitvijo, zakaj je metoda primerna;
(b)
če podjetje meni, da razkritje, ki ga je podalo v izkazu finančnega položaja ali v pojasnilih, da bi izpolnilo zahteve iz 9.(c), 10.(a) ali 10.A(a) ali 5.7.7.(a) člena MSRP 9, ne odseva natančno sprememb poštene vrednosti finančnega sredstva ali finančne obveznosti, ki jih je mogoče pripisati spremembam kreditnega tveganja, razloge za tako ugotovitev in dejavnike, za katere meni, da so relevantni;
(c)
podroben opis metodologije ali metodologij, ki se uporabljajo za ugotavljanje, ali bi izkazovanje učinkov sprememb kreditnega tveganja obveznosti v drugem vseobsegajočem donosu povzročilo ali povečalo računovodsko neskladnost v poslovnem izidu (glej 5.7.7. in 5.7.8. člen MSRP 9). Če mora podjetje izkazati učinke sprememb kreditnega tveganja obveznosti v poslovnem izidu (glej 5.7.8. člen MSRP 9), mora razkritje vsebovati podroben opis ekonomskega razmerja, opisanega v B5.7.6. členu MSRP 9.
Naložbe v kapitalske instrumente, določene kot merjene po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa
Če je podjetje za naložbe v kapitalske instrumente določilo, da se merijo po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, kot je dovoljeno s 5.7.5. členom MSRP 9, mora razkriti:
(a)
katere naložbe v kapitalske instrumente so bile določene kot merjene po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa;
(b)
razloge za uporabo tega alternativnega predstavljanja;
(c)
pošteno vrednost vsake take naložbe na koncu poročevalskega obdobja;
(d)
dividende, pripoznane v obdobju, pri čemer se ločeno prikažejo dividende, povezane z naložbami, za katere se je v poročevalskem obdobju odpravilo pripoznanje, in dividende, povezane z naložbami v posesti ob koncu poročevalskega obdobja;
(e)
vse prenose kumulativnega dobička ali izgube znotraj lastniškega kapitala v obdobju, vključno z razlogi za take prenose.
Če je podjetje v poročevalskem obdobju odpravilo pripoznanje naložb v kapitalske instrumente, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, mora razkriti:
(a)
razloge za odtujitev naložb;
(b)
pošteno vrednost naložb na datum odprave pripoznanja;
(c)
kumulativni dobiček ali izgubo ob odtujitvi.
Podjetje mora razkriti, ali je v tekočem ali prejšnjih poročevalskih obdobjih prerazvrstilo katero koli finančno sredstvo v skladu s 4.4.1. členom MSRP 9. Podjetje mora za vsak tak dogodek razkriti:
(a)
datum prerazvrstitve;
(b)
podrobno obrazložitev spremembe poslovnega modela in kvalitativen opis njenega učinka na računovodske izkaze podjetja;
(c)
znesek, ki se je prerazvrstil v posamezno kategorijo in iz posamezne kategorije.
Podjetje mora za vsako poročevalsko obdobje po prerazvrstitvi do odprave pripoznanja za sredstva, ki so se prerazvrstila iz kategorije, merjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, tako da se merijo po odplačni vrednosti ali po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa v skladu s 4.4.1. členom MSRP 9, razkriti:
(a)
efektivno obrestno mero, določeno na datum prerazvrstitve; in
(b)
pripoznane prihodke od obresti.
Če je podjetje od zadnjega datuma letnega poročanja prerazvrstilo finančna sredstva iz kategorije, ki se meri po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, tako da se merijo po odplačni vrednosti, ali iz kategorije, merjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, tako da se merijo po odplačni vrednosti ali po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, mora razkriti:
(a)
pošteno vrednost finančnih sredstev na koncu poročevalskega obdobja; in
(b)
pošteno vrednost dobička ali izgube, ki bi se v poročevalskem obdobju pripoznala v poslovnem izidu ali drugem vseobsegajočem donosu, če se finančno sredstvo ne bi prerazvrstilo.
Pobotanje finančnih sredstev in finančnih obveznosti
Razkritja v 13.B–13.E členu dopolnjujejo druge zahteve glede razkritij tega MSRP in so potrebna za vse pripoznane finančne instrumente, ki se pobotajo v skladu z 42. členom MRS 32. Ta razkritja se uporabljajo tudi za pripoznane finančne instrumente, ki so predmet izvršljive okvirne pogodbe o pobotu ali podobnega sporazuma, ne glede na to, ali se pobotajo v skladu z 42. členom MRS 32.
Podjetje razkrije informacije, ki omogočajo uporabnikom njegovih računovodskih izkazov, da ocenijo učinek oz. potencialni učinek pogodb o pobotu na finančni položaj podjetja. To vključuje učinke oz. potencialne učinke pravic do pobota, povezanih s pripoznanimi finančnimi sredstvi podjetja in pripoznanimi finančnimi obveznostmi, ki spadajo v področje uporabe 13.A člena.
Da bi se dosegel cilj iz 13.B člena, podjetje na koncu poročevalskega obdobja ločeno razkrije naslednje kvantitativne informacije za pripoznana finančna sredstva in za pripoznane finančne obveznosti, ki spadajo v področje uporabe 13.A člena:
(a)
kosmate zneske teh pripoznanih finančnih sredstev in pripoznanih finančnih obveznosti,
(b)
zneske, ki se pri določanju čistih zneskov, predstavljenih v izkazu finančnega položaja, pobotajo v skladu s kriteriji 42. člena MRS 32,
(c)
čiste zneske, ki so predstavljeni v izkazu finančnega položaja,
(d)
zneske, ki so predmet izvršljive okvirne pogodbe o pobotu ali podobnega sporazuma, ki sicer niso vključeni v 13.C(b) člen, vključno z:
(i)
zneski, povezanimi s pripoznanimi finančnimi instrumenti, ki ne izpolnjujejo nekaterih ali vseh kriterijev za pobotanje iz 42. člena MRS 32, in
(ii)
zneski, povezani s finančnim zavarovanjem (vključno z zavarovanjem z denarnimi sredstvi), ter
(e)
čisti znesek po odštetju zneskov pod točko (d) od zneskov pod točko (c) zgoraj.
Informacije, ki jih zahteva ta člen, se predstavijo v obliki tabele, ločeno za finančna sredstva in za finančne obveznosti, razen če je kakšna druga oblika bolj primerna.
Celotni znesek, ki se v skladu s 13.C(d) členom razkrije za instrument, se omeji na znesek iz 13.C(c) člena za ta instrument.
Podjetje v razkritja vključi opis pravic do pobota, povezanih s pripoznanimi finančnimi sredstvi podjetja in pripoznanimi finančnimi obveznostmi, ki so predmet izvršljive okvirne pogodbe o pobotu ali podobnega sporazuma, razkritih v skladu s 13.C(d) členom, vključno z naravo takšnih pravic.
Če se informacije, ki jih zahtevajo 13.B–13.E členi, razkrivajo v več kot enem pojasnilu k računovodskim izkazom, podjetje uporabi navzkrižno sklicevanje med temi pojasnili.
Zavarovanje s premoženjem
(a)
knjigovodsko vrednost finančnih sredstev, ki jih zastavilo kot zavarovanje s premoženjem za obveznosti ali pogojne obveznosti, vključno z zneski, ki so bili prerazvrščeni v skladu s 3.2.23.(a) členom MSRP 9; in
(b)
pogoje, ki se nanašajo na zastavo njegovih sredstev.
Če ima podjetje zavarovanje (finančnih ali nefinančnih sredstev) s premoženjem in mu je dovoljeno, da to zavarovanje proda ali ponovno zastavi v primeru, da s strani lastnika zavarovanja ne pride do neplačila, podjetje razkrije:
(a)
pošteno vrednost zavarovanja s premoženjem, ki ga ima,
(b)
pošteno vrednost morebitnega prodanega ali ponovno zastavljenega zavarovanja s premoženjem in ali ga je podjetje dolžno vrniti, ter
(c)
pogoje v zvezi z uporabo zavarovanja s premoženjem.
Račun popravkov vrednosti za kreditne izgube
Knjigovodska vrednost finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa v skladu s 4.1.2.A členom MSRP 9, se ne zmanjša za popravek vrednosti za izgubo in podjetje ne izkazuje popravka vrednosti za izgubo ločeno v izkazu finančnega položaja kot zmanjšanje knjigovodske vrednosti finančnega sredstva. Vendar mora podjetje popravek vrednosti za izgubo razkriti v pojasnilih k računovodskim izkazom.
Sestavljeni finančni instrumenti z mnogovrstnimi vgrajenimi izpeljanimi finančnimi instrumenti
Če podjetje izda instrument, ki vsebuje tako sestavino finančnih obveznosti kot sestavino lastniškega kapitala (glej 28. člen MRS 32), in ima ta instrument mnogovrstne vgrajene izpeljane finančne instrumente, katerih vrednosti so medsebojno odvisne (kot je odpoklicljiv zamenljiv dolžniški instrument), podjetje razkrije obstoj teh možnosti.
Za zapadla posojila, pripoznana ►M5 ob koncu poročevalskega obdobja ◄ , podjetje razkrije:
(a)
podrobnosti o morebitnih neplačilih glavnice, obresti, amortizacijskega sklada v obravnavanem obdobju ali o pogojih izplačila, ki se nanašajo na zapadla posojila,
(b)
knjigovodsko vrednost neplačanih zapadlih posojil ►M5 ob koncu poročevalskega obdobja ◄ , ter
(c)
ali je bilo neplačilo odpravljeno ali pa je bil sklenjen nov dogovor o pogojih plačila zapadlih posojil, preden je bila odobrena izdaja računovodskih izkazov.
Če je v obravnavanem obdobju prišlo do kršitev pogojev posojilne pogodbe, ki niso zajeti v 18. členu, podjetje razkrije enake informacije, zahtevane v skladu z 18. členom, če so te kršitve posojilodajalcu omogočile, da zahteva pospešeno odplačilo (razen če so bile kršitve odpravljene ali če je bil dosežen nov dogovor o pogojih odplačila posojila ►M5 ob koncu poročevalskega obdobja ◄ ali pred njim).
Izkaz vseobsegajočega donosa in lastniški kapital
Postavke prihodkov, odhodkov, dobičkov ali izgub
Podjetje mora razkriti naslednje postavke prihodkov, odhodkov, dobičkov ali izgub v izkazu vseobsegajočega donosa ali v pojasnilih:
(a)
čiste dobičke ali čiste izgube pri:
(i)
finančnih sredstvih ali finančnih obveznostih, merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, pri čemer morajo biti ločeno prikazane postavke za finančna sredstva ali finančne obveznosti, ki se tako določijo ob začetnem pripoznanju ali pozneje v skladu s 6.7.1. členom MSRP 9, in postavke za finančna sredstva in finančne obveznosti, ki se morajo obvezno meriti po pošteni vrednosti prek poslovnega izida v skladu z MSRP 9 (npr. finančne obveznosti, ki ustrezajo opredelitvi „v posesti za trgovanje“ iz MSRP 9). Za finančne obveznosti, določene kot merjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, mora podjetje ločeno prikazovati znesek dobička ali izgube, pripoznane v drugem vseobsegajočem donosu, in znesek, pripoznan v poslovnem izidu;
(v)
finančnih obveznostih, merjenih po odplačni vrednosti;
(vi)
finančnih sredstvih, merjenih po odplačni vrednosti;
(vii)
naložbah v kapitalske instrumente, določene kot merjene po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa v skladu s 5.7.5. členom MSRP 9;
(viii)
finančnih sredstvih, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa v skladu s 4.1.2.A členom MSRP 9, pri čemer morata biti ločeno prikazana znesek dobička ali izgube, pripoznane v drugem vseobsegajočem donosu v obdobju, in znesek, ki se je ob odpravi pripoznanja prerazvrstil iz nabranega drugega vseobsegajočega donosa v poslovni izid za obdobje;
(b)
skupne prihodke od obresti in skupne odhodke za obresti (izračunane po metodi efektivnih obresti) za finančna sredstva, ki se merijo po odplačni vrednosti ali ki se merijo po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa v skladu s 4.1.2.A členom MSRP 9 (pri čemer morajo biti ti zneski prikazani ločeno), ali za finančne obveznosti, ki se ne merijo po pošteni vrednosti prek poslovnega izida;
(c)
prihodke od opravnin in honorarjev ter odhodke za opravnine in honorarje (poleg zneskov, vključenih v določanje efektivne obrestne mere), ki izhajajo iz:
(i)
finančnih sredstev in finančnih obveznosti, ki se ne merijo po pošteni vrednosti prek poslovnega izida; in
(ii)
skrbniških in drugih fiduciarnih dejavnostih, katerih rezultat je posedovanje ali nalaganje sredstev v imenu posameznikov, skrbniških skladov, pokojninskih shem in drugih institucij.
Podjetje mora razkriti analizo dobička ali izgube, pripoznane v izkazu vseobsegajočega donosa, ki izhaja iz odprave pripoznanja finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti, pri čemer ločeno prikaže dobičke in izgube, ki izhajajo iz odprave pripoznanja navedenih finančnih sredstev. To razkritje mora vključevati razloge za odpravo pripoznanja navedenih finančnih sredstev.
V skladu s 117. členom MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov (kakor je bil popravljen leta 2007) podjetje razkrije pomembne informacije o računovodskih usmeritvah. Za informacije o podlagah za merjenje finančnih instrumentov, ki se uporabljajo pri pripravi računovodskih izkazov, se pričakuje, da so pomembne informacije o računovodskih usmeritvah.
Obračunavanje varovanja pred tveganjem
Podjetje mora uporabljati zahteve glede razkritij iz 21.B–24.F člena za tiste izpostavljenosti tveganju, ki jih podjetje varuje in za katere se je odločilo, da bo uporabilo obračunavanje varovanja pred tveganjem. Razkritja glede obračunavanja varovanja pred tveganjem morajo vsebovati informacije o:
(a)
strategiji obvladovanja tveganj v podjetju in kako se uporablja za obvladovanje tveganj;
(b)
tem, kako lahko dejavnosti varovanja pred tveganjem, ki jih izvaja podjetje, vplivajo na znesek, čas in negotovost njegovih prihodnjih denarnih tokov; in
(c)
učinku, ki ga je imelo obračunavanje varovanja pred tveganjem na izkaz finančnega položaja, izkaz vseobsegajočega donosa in izkaz sprememb lastniškega kapitala podjetja.
Podjetje mora predstaviti zahtevana razkritja v enotnem pojasnilu ali v ločenem oddelku v računovodskih izkazih. Vendar podjetju ni treba podvajati informacij, ki so že predstavljene drugje, če so informacije v računovodskih izkazih vključene s sklicevanjem na druge izkaze, kot so pojasnila poslovodstva ali poročilo o tveganjih, ki so na voljo uporabnikom računovodskih izkazov pod enakimi pogoji in ob istem času kot računovodski izkazi. Brez informacij, vključenih s sklicevanji, so računovodski izkazi nepopolni.
Če 22.A–24.F člen zahtevajo, da podjetje loči razkrite informacije glede na kategorije tveganja, mora podjetje vsako kategorijo tveganja določiti na podlagi izpostavljenosti tveganjem, za katere se je odločilo, da jih bo varovalo, in za katere uporablja obračunavanje varovanja pred tveganjem. Podjetje mora kategorije tveganja določati dosledno za vsa razkritja glede obračunavanja varovanja pred tveganjem.
Da bi doseglo cilje iz 21.A člena, mora podjetje (razen, če je drugače določeno spodaj) določiti, kako podrobna naj bodo razkritja, kakšen poudarek naj bo na različnih vidikih zahtev po razkritju, kakšna je ustrezna raven združevanja ali razčlenjevanja ter ali uporabniki računovodskih izkazov potrebujejo dodatna pojasnila za ovrednotenje razkritih kvantitativnih informacij. Vendar mora podjetje uporabljati enako raven združevanja ali razčlenjevanja kot jo uporablja pri zahtevah po razkritju povezanih informacij v tem MSRP in v MSRP 13 Merjenje poštene vrednosti.
Podjetje mora pojasniti svojo strategijo obvladovanja tveganj za vse kategorije izpostavljenosti tveganju, za katere se je odločilo, da jih bo varovalo, in za katere se uporablja obračunavanje varovanja pred tveganjem. To pojasnilo bi moralo uporabnikom računovodskih izkazov omogočiti, da ocenijo (na primer):
(a)
kako nastanejo posamezna tveganja;
(b)
kako podjetje obvladuje posamezno tveganje. To vključuje, ali podjetje varuje celotno postavko pred vsemi tveganji ali varuje samo sestavino (ali sestavine) postavke in zakaj;
(c)
obseg izpostavljenosti tveganju, ki jih podjetje obvladuje.
Da bi izpolnjevale zahteve iz 22.A člena, bi morale informacije (med drugim) vključevati opis:
(a)
instrumentov za varovanje pred tveganjem, ki se uporabljajo (in kako se uporabljajo) za varovanje izpostavljenosti tveganju;
(b)
kako podjetje določi ekonomsko razmerje med varovano postavko in instrumentom za varovanje za namene ocene učinkovitosti varovanja; in
(c)
kako podjetje določi količnik varovanja pred tveganjem in kateri so viri neučinkovitosti varovanja.
Ko podjetje za neko sestavino tveganja določi, da je pred tveganjem varovana postavka (glej 6.3.7. člen MSRP 9), mora poleg razkritij, ki se zahtevajo v 22.A in 22.B členu, zagotoviti tudi kvalitativne ali kvantitativne informacije o tem:
(a)
kako je podjetje določilo sestavino tveganja, ki je določena kot pred tveganjem varovana postavka (vključno z opisom narave razmerja med sestavino tveganja in celotno postavko); in
(b)
kako je sestavina tveganja povezana s celotno postavko (na primer, kot varovana postavka določena sestavina tveganja je v preteklosti povprečno zajemala 80 odstotkov sprememb poštene vrednosti celotne postavke).
Znesek, časovni okvir in negotovost prihodnjih denarnih tokov
Razen v primeru izvzetja iz 23.C člena mora podjetje kvantitativne informacije razkriti po posameznih kategorijah tveganja, da lahko uporabniki njegovih računovodskih izkazov ocenijo pogoje instrumentov za varovanje pred tveganjem in kako ti vplivajo na znesek, časovni okvir in negotovost prihodnjih denarnih tokov podjetja.
Da bi podjetje izpolnjevalo zahtevo iz 23.A člena, mora zagotoviti razčlenitev, ki razkriva:
(a)
profil časovnega okvira nominalnega zneska instrumenta za varovanje pred tveganjem; in
(b)
če je relevantno, povprečno ceno ali obrestno mero (na primer izvršilne cene ali terminske cene) instrumenta za varovanje.
V primerih, ko podjetje pogosto na novo določi (tj. prekine in na novo začne) razmerja varovanja pred tveganjem, zato ker se tako instrument za varovanje kot varovana postavka pogosto spreminjata (tj. podjetje uporablja dinamičen proces, v katerem tako izpostavljenost kot instrumenti za varovanje, ki se uporabljajo za obvladovanje te izpostavljenosti, ne ostanejo dolgo nespremenjeni, tako kot v primeru iz B6.5.24. člena MSRP 9):
(a)
je podjetje oproščeno zagotavljanja razkritij, ki se zahtevajo v 23.A in 23.B členu;
(b)
mora podjetje razkriti:
(i)
informacije o tem, kaj je končna strategija obvladovanja tveganj v zvezi z navedenimi razmerji varovanja;
(ii)
opis, kako upošteva strategijo obvladovanja tveganj z uporabo obračunavanja varovanja pred tveganjem in določanjem navedenih razmerij varovanja; in
(iii)
navedbo, kako pogosto se razmerja varovanja pred tveganjem prekinejo in na novo začnejo v okviru procesa v zvezi z navedenimi razmerji varovanja.
Podjetje mora po posameznih kategorijah tveganja razkriti vire neučinkovitosti varovanja, ki naj bi vplivali na razmerje varovanja med njegovim trajanjem.
Če se v razmerju varovanja pojavijo drugi viri neučinkovitosti varovanja, mora podjetje take vire razkriti po posameznih kategorijah tveganja in pojasniti izhajajočo neučinkovitost varovanja.
Za varovanja denarnih tokov pred tveganjem mora podjetje razkriti opis vseh napovedanih transakcij, za katere je v prejšnjem obdobju uporabilo obračunavanje varovanja pred tveganjem, vendar se ne pričakuje več, da bo do njih prišlo.
Učinki obračunavanja varovanja pred tveganjem na finančni položaj in rezultate podjetja
Podjetje mora razkriti, v obliki tabele, naslednje zneske, povezane s postavkami, določenimi kot instrument za varovanje, in sicer ločeno po kategorijah tveganja za vsako vrsto varovanja (varovanje poštene vrednosti pred tveganjem, varovanje denarnih tokov pred tveganjem ali varovanje čiste finančne naložbe v posel v tujini pred tveganjem):
(a)
knjigovodsko vrednost instrumentov za varovanje pred tveganjem (finančna sredstva ločeno od finančnih obveznosti);
(b)
vrstično postavko v izkazu finančnega položaja, ki vključuje instrument za varovanje;
(c)
spremembo poštene vrednosti instrumenta za varovanje, ki se uporablja kot podlaga za pripoznanje neučinkovitosti varovanja za obdobje; in
(d)
nominalne zneske (vključno s količinami, kot so tone ali kubični metri) instrumentov za varovanje pred tveganjem.
Podjetje mora razkriti, v obliki tabele, naslednje zneske, povezane s pred tveganjem varovanimi postavkami, in sicer ločeno po kategorijah tveganja za posamezne vrste varovanja pred tveganjem, kot sledi:
(a)
za varovanja poštene vrednosti pred tveganjem:
(i)
knjigovodsko vrednost varovane postavke, ki je pripoznana v izkazu finančnega položaja (pri čemer so finančna sredstva izkazana ločeno od obveznosti);
(ii)
nabrani znesek prilagoditev varovanja poštene vrednosti pred tveganjem za varovano postavko, vključen v knjigovodsko vrednost varovane postavke, ki je pripoznana v izkazu finančnega položaja (pri čemer so finančna sredstva izkazana ločeno od obveznosti);
(iii)
vrstično postavko v izkazu finančnega položaja, ki vključuje varovano postavko;
(iv)
spremembo vrednosti varovane postavke, ki se uporablja kot podlaga za pripoznanje neučinkovitosti varovanja za obdobje; in
(v)
nabrani znesek prilagoditev varovanja poštene vrednosti pred tveganjem, ki ostane v izkazu finančnega položaja, za vse varovane postavke, ki se ne prilagajajo več za dobičke in izgube iz naslova varovanja v skladu s 6.5.10. členom MSRP 9;
(b)
za varovanja denarnih tokov pred tveganjem in varovanja čiste finančne naložbe v posel v tujini pred tveganjem:
(i)
spremembo vrednosti varovane postavke, ki se uporablja kot podlaga za pripoznanje neučinkovitosti varovanja za obdobje (tj. za varovanja denarnih tokov pred tveganjem spremembo vrednosti, ki se uporablja za določitev pripoznane neučinkovitosti v skladu s 6.5.11.(c) členom MSRP 9);
(ii)
stanja v rezervi za varovanje denarnih tokov pred tveganjem in rezervi iz prevedbe tujih valut za neprekinjena varovanja, ki se obračunavajo v skladu s 6.5.11. in 6.5.13.(a) členom MSRP 9; in
(iii)
preostala stanja v rezervi za varovanje denarnih tokov pred tveganjem in rezervi iz prevedbe tujih valut iz vseh razmerij varovanja pred tveganjem, za katera se ne uporablja več obračunavanje varovanja pred tveganjem.
Podjetje mora razkriti, v obliki tabele, naslednje zneske, in sicer ločeno po kategorijah tveganja za posamezne vrste varovanja pred tveganjem, kot sledi:
(a)
za varovanja poštene vrednosti pred tveganjem:
(i)
neučinkovitost varovanja, tj. razliko med dobički ali izgubami iz naslova varovanja pri instrumentu za varovanje pred tveganjem in pri varovani postavki, pripoznano v poslovnem izidu (ali v drugem vseobsegajočem donosu za varovanja kapitalskega instrumenta, za katerega se je podjetje odločilo, da bo spremembe poštene vrednosti predstavljalo v drugem vseobsegajočem donosu v skladu s 5.7.5. členom MSRP 9); in
(ii)
vrstično postavko v izkazu vseobsegajočega donosa, ki vključuje pripoznano neučinkovitost varovanja pred tveganjem;
(b)
za varovanja denarnih tokov pred tveganjem in varovanja čiste finančne naložbe v posel v tujini pred tveganjem:
(i)
dobičke ali izgube iz naslova varovanja za poročevalsko obdobje, ki so bili pripoznani v drugem vseobsegajočem donosu;
(ii)
neučinkovitost varovanja pred tveganjem, pripoznano v poslovnem izidu;
(iii)
vrstično postavko v izkazu vseobsegajočega donosa, ki vključuje pripoznano neučinkovitost varovanja pred tveganjem;
(iv)
znesek, prerazvrščen iz rezerve za varovanje denarnih tokov pred tveganjem ali rezerve iz prevedbe tujih valut v poslovni izid kot prilagoditev zaradi prerazvrstitve (glej MRS 1) (pri čemer mora razlikovati med zneski, za katere se je prej uporabljalo obračunavanje varovanja pred tveganjem, vendar se v zvezi z njimi ne pričakuje več, da bo prišlo do varovanih prihodnjih denarnih tokov, in med zneski, ki so se prenesli, ker je varovana postavka vplivala na poslovni izid);
(v)
vrstično postavko v izkazu vseobsegajočega donosa, ki vključuje prilagoditev zaradi prerazvrstitve (glej MRS 1); in
(vi)
za varovanja neto pozicij dobičke ali izgube iz naslova varovanja, pripoznane v ločeni vrstični postavki v izkazu vseobsegajočega donosa (glej 6.6.4. člen MSRP 9).
Če obseg razmerij varovanja pred tveganjem, za katerega se uporablja izvzetje in 23.C člena, ni reprezentativen za normalne obsege v obdobju (tj. obseg na datum poročanja ne odraža obsegov med obdobjem), mora podjetje razkriti to dejstvo in razlog, zakaj meni, da obsegi niso reprezentativni.
Podjetje mora zagotoviti uskladitev posameznih sestavin lastniškega kapitala in analizo drugega vseobsegajočega donosa v skladu z MRS 1, ki gledano skupaj:
(a)
razlikujeta vsaj med zneski, ki so povezani z razkritji iz 24.C(b)(i) in (b)(iv) člena, ter zneski, ki se obračunavajo v skladu s 6.5.11.(d)(i) in (d)(iii) členom MSRP 9;
(b)
razlikujeta med zneski, povezanimi s časovno vrednostjo opcij, s katerimi se varujejo na transakciji temelječe varovane postavke, in zneski, povezanimi s časovno vrednostjo opcij, s katerimi se varujejo na časovnem obdobju temelječe varovane postavke, kadar podjetje obračunava časovno vrednost opcije v skladu s 6.5.15. členom MSRP 9; in
(c)
razlikujeta med zneski, povezanimi s terminskimi elementi terminskih pogodb in v bazičnih točkah izraženimi valutnimi tečajnimi razmiki finančnih instrumentov, s katerimi se varujejo na transakciji temelječe varovane postavke, in zneski, povezanimi s terminskimi elementi terminskih pogodb in v bazičnih točkah izraženimi valutnimi tečajnimi razmiki finančnih instrumentov, s katerimi se varujejo na časovnem obdobju temelječe varovane postavke, kadar podjetje obračunava navedene zneske v skladu s 6.5.16. členom MSRP 9.
Podjetje informacije, ki se zahtevajo v 24.E členu, razkrije ločeno po kategorijah tveganja. Ta razčlenitev po tveganjih se lahko zagotovi v pojasnilih k računovodskim izkazom.
Možnost, da se kreditna izpostavljenost določi kot merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida
Če je podjetje finančni instrument ali njegov del določilo kot merjen po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ker uporablja kreditni izvedeni finančni instrument za obvladovanje kreditnega tveganja navedenega finančnega instrumenta, razkrije:
(a)
za kreditne izvedene finančne instrumente, uporabljene za obvladovanje kreditnega tveganja finančnih instrumentov, določenih kot merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida v skladu s 6.7.1. členom MSRP 9, uskladitev posameznih nominalnih zneskov in poštene vrednosti na začetku in koncu obdobja;
(b)
dobiček ali izgubo, pripoznano v poslovnem izidu ob določitvi, da se finančni instrument ali njegov del meri po pošteni vrednosti prek poslovnega izida v skladu s 6.7.1. členom MSRP 9; in
(c)
ob prenehanju merjenja finančnega instrumenta ali njegovega dela po pošteni vrednosti prek poslovnega izida pošteno vrednost tega instrumenta, ki je postala nova knjigovodska vrednost v skladu s 6.7.4.(b) členom MSRP 9, ter povezan nominalni znesek ali znesek glavnice (podjetju ni treba nadaljevati tega razkrivanja v poznejših obdobjih razen za potrebe primerjalnih informacij v skladu z MRS 1).
Negotovost, ki izhaja iz reforme referenčnih obrestnih mer
Za razmerja varovanja pred tveganjem, za katera podjetje uporablja izjeme iz 6.8.4.–6.8.12. člena MSRP 9 ali 102.D–102.N člena MRS 39, podjetje razkrije:
(a)
pomembne referenčne obrestne mere, ki so jim izpostavljena razmerja varovanja pred tveganjem podjetja;
(b)
obseg izpostavljenosti tveganju, ki ga upravlja podjetje, na katerega neposredno vpliva reforma referenčnih obrestnih mer;
(c)
kako podjetje upravlja proces prehoda na alternativne referenčne obrestne mere;
(d)
opis pomembnih predpostavk ali presoj, ki jih je imelo podjetje pri uporabi teh členov (na primer predpostavke ali presoje o tem, kdaj v zvezi s časovnim okvirom in zneskom denarnih tokov, ki temeljijo na referenčni obrestni meri, ni več negotovosti, ki izhaja iz reforme referenčnih obrestnih mer); ter
(e)
nominalni znesek instrumentov za varovanje pred tveganjem v teh razmerjih varovanja pred tveganjem.
Dodatna razkritja v zvezi z reformo referenčnih obrestnih mer
Da se uporabnikom računovodskih izkazov omogoči, da razumejo učinek reforme referenčnih obrestnih mer na finančne instrumente podjetja in njegovo strategijo obvladovanja tveganj, mora podjetje razkriti informacije o:
(a)
naravi in obsegu tveganj, katerim je podjetje izpostavljeno in izhajajo iz finančnih instrumentov, za katere se izvede reforma referenčnih obrestnih mer, ter o tem, kako podjetje obvladuje ta tveganja; ter
(b)
napredku podjetja pri dokončanju prehoda na alternativne referenčne obrestne mere in o tem, kako podjetje upravlja prehod.
Za doseganje ciljev iz 24.I. člena mora podjetje razkriti:
(a)
kako upravlja prehod na alternativne referenčne obrestne mere, njegov napredek na datum poročanja in tveganja, katerim je izpostavljeno zaradi prehoda in ki izhajajo iz finančnih instrumentov;
(b)
kvantitativne informacije o finančnih instrumentih, ki ob koncu obdobja poročanja še niso prešli na alternativno referenčno stopnjo, razčlenjene po pomembni referenčni obrestni meri, za katero se izvede reforma referenčnih obrestnih mer, z ločenim prikazom:
(i)
neizvedenih finančnih sredstev;
(ii)
neizvedenih finančnih obveznosti; ter
(iii)
izvedenih finančnih instrumentov; ter
(c)
opis sprememb, če je zaradi tveganj, ugotovljenih v 24.J(a) členu, prišlo do sprememb strategije podjetja za obvladovanje tveganj (glej 22.A člen).
Razen v primerih, določenih v 29. členu, podjetje za vsako skupino finančnih sredstev in finančnih obveznosti (glej 6. člen) mora razkriti pošteno vrednost te skupine sredstev in obveznosti na način, ki dopušča primerjavo s knjigovodsko vrednostjo.
Pri razkrivanju poštenih vrednosti mora podjetje razvrstiti finančna sredstva in finančne obveznosti v skupine, ki pa jih izravna, če so njihove knjigovodske vrednosti izravnane v ►M5 izkazu finančnega položaja ◄ .
V nekaterih primerih podjetje ne pripozna dobička ali izgube ob začetnem pripoznanju finančnega sredstva ali finančne obveznosti, ker poštena vrednost ni dokazana s kotirano ceno na delujočem trgu za enako sredstvo ali obveznost (tj. vložek Ravni 1) niti ne temelji na tehniki ocenjevanja vrednosti, pri kateri se uporabljajo le podatki, ki jih je mogoče pridobiti na trgu (glej B5.1.2.A člen MSRP 9). V takih primerih mora podjetje po vrstah finančnih sredstev ali finančnih obveznosti razkriti:
(a)
svojo računovodsko usmeritev za pripoznavanje razlike med pošteno vrednostjo ob začetnem pripoznanju in transakcijsko ceno v poslovnem izidu zaradi upoštevanja spremembe dejavnikov (vključno s časom), ki bi jih udeleženci na trgu upoštevali pri določanju cene sredstva ali obveznosti (glej B5.1.2.A(b) člen MSRP 9);
(b)
agregatno razliko, ki se šele mora pripoznati v poslovnem izidu na začetku in na koncu obdobja, ter uskladitev sprememb v stanju te razlike;