• PREDPIS
  • VELJAVEN

Program priprave državnega lokacijskega načrta za glavno cesto na odseku Ptuj–Markovci

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 63-2725/2006, stran 6853 DATUM OBJAVE: 16.6.2006

VELJAVNOST: od 16.6.2006 / UPORABA: od 16.6.2006

RS 63-2725/2006

Verzija 1 / 1

Čistopis se uporablja od 16.6.2006 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 18.2.2026: AKTUALEN.

Časovnica

Na današnji dan, 18.2.2026 je:

  • ČISTOPIS
  • AKTUALEN
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 16.6.2006
    DO nadaljnjega
Format datuma: dan pika mesec pika leto, na primer 20.10.2025
  •  
  • Vplivi
  • Čistopisi
rev
fwd
2725. Program priprave državnega lokacijskega načrta za glavno cesto na odseku Ptuj–Markovci
Na podlagi drugega odstavka 27. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1) sprejme minister za okolje in prostor v soglasju z ministrom za promet
P R O G R A M P R I P R A V E
državnega lokacijskega načrta za glavno cesto na odseku Ptuj–Markovci
I. Ocena stanja, razlogi in pravna podlaga za pripravo državnega lokacijskega načrta
Odsek glavne ceste Ptuj–Markovci je del bodoče ceste od Hajdine do Ormoža. Z izgradnjo ceste Hajdina–Ormož bo razbremenjena obstoječa cesta G1-2, ki poteka severno od Ptujskega jezera, kanala hidroelektrarne Formin in Drave, in je, ob prevzemanju daljinskega prometa med Ptujem in Središčem ob Dravi, pomembna tudi kot lokalna povezava za vsa naselja med Ptujem in Ormožem.
Minister za promet je z dopisom št. 2644-7/2001/72-0403 z dne 28. 7. 2003 podal pobudo za izdelavo državnega lokacijskega načrta za cesto G1-2 (HC) Hajdina–Ormož, pododsek Ptuj–Markovci na področju občin Videm in Markovci.
Pobuda je bila dokumentirana z grafično prilogo »G1-2 (HC) Ptuj–Ormož, pododsek Ptuj–Markovci, situacija M 1:5000, Dolenjska projektiva d. o. o., Novo mesto«.
Predlagana trasa glavne ceste Ptuj–Markovci je potekala po južnem robu Ptujskega jezera, po severnem robu naravovarstvenega rezervata Šturmovci, preko mostu čez Dravo v območju talnega praga zaporničnega objekta Dravskih elektrarn.
Pobuda je bila utemeljena v:

-

Uredbi o vrstah prostorskih ureditev državnega pomena (Uradni list RS, št. 54/03 in 68/05);

-

Prostorskih sestavinah dolgoročnega plana Republike Slovenije za obdobje 1986–2000 (Uradni list SRS, št. 1/86, 41/87, 12/89 in Uradni list RS, št. 36/90, 27/91, 72/95, 13/96, 11/99 in 4/03);

-

Prostorskih sestavinah družbenega plana Republike Slovenije za obdobje 1986–1990 (Uradni list SRS, št. 2/86, 41/87, 23/89 in Uradni list RS, št. 72/95, 13/96, 11/99 in 4/03);

-

Spremembah in dopolnitvah nacionalnega programa izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 41/98);

-

Odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Ptuj, dopolnjenega v letu 1996 (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 8/97), za območje Občine Markovci;

-

Odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje Občine Videm (Uradni list RS, št. 87/03);

-

Odloku o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04).
Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Urad RS za prostorsko planiranje, je dne 23. 10. 2003 v skladu z 28. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1; v nadaljnjem besedilu: Zakon o urejanju prostora) sklicalo prostorsko konferenco za predvideno prostorsko ureditev.
Minister za okolje, prostor in energijo je v soglasju z ministrom za promet dne 27. novembra 2003 sprejel program priprave državnega lokacijskega načrta za hitro cesto na odseku Ptuj–Markovci, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 1/04.
V času postopka priprave državnega lokacijskega načrta za glavno cesto Ptuj–Markovci so se zgodila nova dejstva, in sicer so se v letu 2004 spremenili tako predpisi s področja ohranjanja narave kot s širšega področja varstva okolja. Trasa glavne ceste poteka na podlagi sprejete Uredbe o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) (Uradni list RS, št. 49/04 in 110/04) deloma po območju Nature 2000 – pSCI in SPA Drava pri Šturmovcih.
Za ta namen je bila izdelana Študija skupnih vplivov daljnovoda 2 × 400 kV Cirkovce–Pince in hitre ceste Ptuj–Markovci, iz katere izhaja, da negativnega vpliva predlagane glavne ceste niti z izjemnimi ukrepi ni mogoče zmanjšati do te mere, da bi bil ocenjen kot zelo velik, vendar še sprejemljiv.
Pridobljeno je bilo preliminarno mnenje Zavoda RS za varstvo narave (št. 4-III-653/3-O-05/SK, z dne 12. 8. 2005), ki potrjuje ustrezno oceno vplivov, podanih v študiji.
Zato je potrebno v postopku priprave državnega lokacijskega načrta za glavno cesto Ptuj–Markovci pristopiti k presoji in medsebojni primerjavi variantnih rešitev (v nadaljnjem besedilu: študija variant) na širšem območju.
Zaradi navedenega je potrebno pripraviti nov program priprave državnega lokacijskega načrta za glavno cesto Ptuj–Markovci.
II. Predmet in programska izhodišča državnega lokacijskega načrta ter okvirno ureditveno območje
Predmet izdelave državnega lokacijskega načrta za glavno cesto Ptuj–Markovci (v nadaljnjem besedilu: državni lokacijski načrt) so vse prostorske ureditve, povezane z gradnjo glavne ceste, ki se bo na zahodu navezovala na odsek ceste Hajdina–Ptuj, na vzhodu pa na odsek ceste Markovci–Gorišnica. Za oba odseka sta že sprejeta ustrezna lokacijska načrta.
V okviru izdelave državnega lokacijskega načrta se bodo v študiji variant ovrednotile in med seboj primerjale variante v dveh koridorjih, in sicer severno in južno od Ptujskega jezera.
Variante načrtovane ureditve potekajo po območju Mestne občine Ptuj, občine Videm in Markovci (v nadaljnjem besedilu: občine).
Dne 20. 4. 2006 je Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, v skladu z 28. členom Zakona o urejanju prostora sklicalo prostorsko konferenco zaradi pridobitve in uskladitve priporočil, usmeritev in legitimnih interesov lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti glede priprave prostorskega akta oziroma predvidene prostorske ureditve.
Na prostorski konferenci niso bila podana priporočila, ki bi vsebinsko vplivala na vsebino programa priprave.
III. Nosilci nalog in njihove obveznosti pri financiranju priprave državnega lokacijskega načrta
Pripravljavec državnega lokacijskega načrta je Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, Dunajska cesta 21, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: MOP), ki zagotovi sredstva za izdelavo recenzije študije variant, revizije okoljskega poročila, recenzije državnega lokacijskega načrta in recenzije drugih morebiti potrebnih dokumentov.
Investitor načrtovanih prostorskih ureditev je Republika Slovenija, ki jo zastopa Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji d. d. Celje, Ulica XIV. divizije 4, Celje (v nadaljnjem besedilu: DARS).
Naročnik strokovnih podlag in državnega lokacijskega načrta je DARS, ki zagotovi vsa sredstva za izdelavo strokovnih podlag iz VI.1 točke in VI.2 točke tega programa priprave, študije variant, okoljskega poročila, poročila o vplivih nameravanega posega v okolje (v nadaljnjem besedilu: poročilo o vplivih na okolje), revizije poročila o vplivih na okolje ter izdelave vseh faz državnega lokacijskega načrta.
Izdelovalec študije variant in izdelovalec državnega lokacijskega načrta (v nadaljnjem besedilu: načrtovalec), ki ju DARS izbere po predpisih o oddaji javnega naročila, morata izpolnjevati pogoje, določene v Zakonu o urejanju prostora. MOP pred začetkom postopka javnega naročila za izbiro načrtovalca potrdi projektno nalogo.
IV. Nosilci urejanja prostora
Nosilci urejanja prostora so državni organi oziroma organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki v postopku priprave državnega lokacijskega načrta v skladu z Zakonom o urejanju prostora odločajo ali soodločajo o zadevah urejanja prostora.
Med nosilce urejanja prostora se lahko uvrstijo tudi drugi državni organi oziroma organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, za katere se v postopku priprave državnega lokacijskega načrta izkaže, da rešitve posegajo v njihovo delovno področje.
IV.1 Nosilci urejanja prostora, ki v postopku priprave državnega lokacijskega načrta sodelujejo z dajanjem smernic za načrtovanje strokovnih podlag urejanja prostora in mnenj k predlogu državnega lokacijskega načrta, so:

1.

Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, Generalna policijska uprava,

2.

Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, Urad glavnega inšpektorja,

3.

Ministrstvo za obrambo, Direktorat za obrambne zadeve, Sektor za civilno obrambo,

4.

Ministrstvo za obrambo, Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje,

5.

Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste,

6.

Ministrstvo za promet, Direktorat za civilno letalstvo,

7.

Javna agencija za železniški promet Republike Slovenije, Maribor,

8.

Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Urad za okolje,

9.

Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Urad za upravljanje z vodami,

10.

Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Urad za meteorologijo,

11.

Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo,

12.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo,

13.

Zavod Republike Slovenije za varstvo narave,

14.

Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije,

15.

Zavod za ribištvo Slovenije,

16.

Zavod za gozdove Slovenije,

17.

ELES d. o. o., Ljubljana,

18.

Elektro Maribor d. d., Maribor,

19.

Geoplin plinovodi d. o. o., Ljubljana,

20.

občine in njihove gospodarske javne službe.
Ministrstvu, pristojnemu za kulturo, MOP predloži v vednost vloge za pridobitev smernic za načrtovanje strokovnih podlag urejanja prostora in mnenj k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta z vsemi prilogami.
IV.2 Organizaciji oziroma nosilca javnih pooblastil, ki morata v postopku priprave državnega lokacijskega načrta sodelovati le s posredovanjem podatkov o lastnem omrežju oziroma napravah in ureditvah, sta Telekom Slovenije d. d. in Dravske elektrarne Maribor d. o. o.