Sodba in sklep Upravnega sodišča RS, Zunanjega oddelka v Mariboru, opr. št. II U 173/2025 z dne 2. 10. 2025

3116. Sodba in sklep Upravnega sodišča RS, Zunanjega oddelka v Mariboru, opr. št. II U 173/2025 z dne 2. 10. 2025

Upravno sodišče Republike Slovenije na podlagi devetega odstavka 61. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3) objavlja

O B J A V O

sodbe in sklepa o presojiOdloka o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Maribor (Medobčinski uradni vestnik, št. 4/2025 z dne 17. 3. 2025).

Dne 2. 10. 2025 je bil izdan sklep o izdaji začasne odredbe in sodba o presoji zakonitosti Odloka o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Maribor (Medobčinski uradni vestnik, št. 4/2025 z dne 17. 3. 2025).

Št. II U 173/2025

Ljubljana, dne 12. novembra 2025

Upravno sodišče RS višja sodnica Nevenka Đebi

II U 173/2025-29

S O D B A   V   I M E N U   L J U D S T V A    I N   S K L E P

Upravno sodišče Republike Slovenije, oddelek v Mariboru, je po višji sodnici Nevenki Đebi,

v upravnem sporu tožeče stranke: A. A., …, ki jo zastopa B., B.,..., zoper toženo stranko: MESTNA OBČINA MARIBOR, Ulica heroja Staneta 1, Maribor,

zaradi presoje zakonitosti občinskega prostorskega načrta,

opredlogu za izdajo začasne odredbe in tožbi zoper Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Maribor z dne 27. 2. 2025 (MUV št. 4 z dne 17. 3. 2025),

po dne 22. septembra 2025 opravljeni javni glavni obravnavi, po tem, ko si je sodišče izdajo sodbe pridržalo do dokončnosti prepisa zvočnega posnetka glavne obravnave,

2. oktobra 2025,

o d l o č i l o:

I. Tožba se zavrne.

II. Predlog za izdajo začasne odredbe se zavrže.

III. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

O b r a z l o ž i t e v:

Navedbe tožeče stranke

Tožeča stranka je dne 10. 6. 2025 vložila tožbo v tem upravnem sporu, s katero zahteva presojo zakonitosti Odloka o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Maribor (MUV, št. 4 z dne 17. 3. 2025; v nadaljevanju: odlok), ki je bil sprejet dne 27. 2. 2025, uporabljati pa se je začel dne 1. 4. 2025. Odlok izpodbija v delu, v katerem ta določa/spreminja namensko rabo prostora za območja ST-172, ST-163 in ST-116, ter vlaga predlog za izdajo začasne odredbe.

V predlogu navaja, da ji v odloku določena namembnost povzroča bistvene negativne posledice, saj ji onemogoča izvajanje njene lastninske pravice na parc. št. 2154/2, ki leži v skrajnem severovzhodnem delu EUP ST-172, za katero iz grafičnega prikaza št. 3 izhaja, da je tožena stranka z odlokom določila osnovno namensko rabo območja kmetijskih zemljišč in podrobno namensko rabo K1 - najboljša kmetijska zemljišča, kar je po mnenju tožeče stranke v nasprotju z veljavno zakonodajo.

Tožeča stranka v nadaljevanju pojasnjuje, da je nepremičnino parc. št. 2154/2 na območju ST-172, pridobila kot nadomestno zemljišče zaradi razlastitvenega postopka, pričetega s sklepom Okrajnega sodišča v Mariboru, opr. št. N 603/2001 z dne 13. 9. 2001, z namenom, da bo na njej zgradila nadomestni objekt. Zemljišče se nahaja ob robu območja s stavbnimi zemljišči, na katerih že stojijo stanovanjske hiše - naselje. Poudarja, da je na parceli št. 2310/16 že predvidena javna cesta, ki bo neposredno mejila na njeno zemljišče in da je sosednjemu zemljišču namembnost že bila spremenjena v stavbno. Ob javni razgrnitvi in na javnih obravnavah dopolnjenega osnutka občinskega prostorskega načrta ter okoljskega poročila za občinski prostorski načrt Mestne občine Maribor pa je ugotovila, da tožena stranka njenih vlog za spremembo namenske rabe ni upoštevala in da je na območju ST-172, predvidena gradnja parka, šolskega športnega kompleksa in otroškega igrišča, torej da gre za območje strateških širitev mesta Maribor. Čeprav se bo na območju gradilo, tožena stranka v izpodbijanem odloku ni spremenila namembnosti zemljišč oziroma je njeno nepremičnino parc. št. 2154/2 spremenila v najboljše kmetijsko zemljišče, na katerem pa ni dovoljeno graditi objektov za vzgojo in izobraževanje ter urejati zelenih površin, zato je določitev namembnosti v nasprotju z veljavno ureditvijo. Po navedbah tožeče stranke gre za zmotno uporabo materialnega prava - Zakona o urejanju prostora (v nadaljevanju ZUreP-3) in kršitev 2. in 33. člena Ustave Republike Slovenije.

Sodišču predlaga, da do končne odločitve zadrži izvajanje izpodbijanega odloka v delu, ki se nanaša na določitev namenske rabe enotam urejanja prostora ST-172, ST-163 in ST-116 tako, da je dovoljeno vzdrževanje, rekonstrukcija in manjša rekonstrukcija obstoječih objektov, ter s tem prepreči nastanek težko popravljivih posledic, ki bi lahko nastale njej in ostalim lastnikom nepremičnin iz teh območij.

Tožeča stranka meni, da mora sodišče izpodbijani odlok razveljaviti in naložiti toženi stranki, da na novo določi namensko rabo povezanim in soodvisnim območjem Studencev: ST-172, ST-163 in ST-116 tako, da bo skladna z dejanskim stanjem.

V pripravljalnih vlogah tožeča stranka ponavlja navedbe iz tožbe in dodaja, da v postopku sprejemanja odloka niso bila spoštovana načela ZUreP-3 ter predlaga dodatne dokaze in postavitev izvedenca.

Navedbe tožene stranke

V odgovoru na tožbo in na predlog za začasno zadržanje izvrševanja dela odloka tožena stranka navaja, da lahko tožeča stranka vloži tožbo in predlaga začasno odredbo samo za svojo nepremičnino. Poudarja, da odlok ne vzpostavlja bistvenih negativnih posledic, saj je nepremičnina parc. št. 2154/2 na območju ST-172 bila že prej opredeljena kot najboljše kmetijsko zemljišče K1, odlok namenske rabe ni spremenil, ampak je ohranil stanje, kot je bilo v obdobju, ko je tožeča stranka nepremičnino pridobila v svojo last, zato se ni spremenil nabor dopustnih objektov, ki jih na njej lahko postavi, posledično je izvajanje lastninske pravice na nepremičnini mogoče v enakem obsegu, kot pred uveljavitvijo izpodbijanega odloka.

Tožena stranka poudarja, da javni interes občine, ki izvaja politiko prostorskega razvoja celotne občine, upoštevaje varnostne in varovalne omejitve v prostoru, ustreznosti z vidika urbanističnih meril in možnosti opremljanja zemljišč z gradnjo v interesu vseh občanov, prevlada nad zasebnim interesom tožeče stranke v obravnavani zadevi.

Tožena stranka tudi navaja, da ni res, da bi tožeča stranka nepremičnino pridobila neposredno v postopku razlastitve, torej kot nadomestno zemljišče, saj iz notarskega zapisa (št. SV 633/02) med tožečo stranko in C. izhaja, da si bo tožeča stranka iz vrednosti odškodnine sama zagotovila nadomestni objekt na zazidljivem zemljišču, ki ga bo pridobila v last.¹ Nepremičnino parc. št. 2154/2 je kupila kot kmetijsko zemljišče po zaključenem razlastitvenem postopku, pri čemer se je morala zavedati, v kakšne namene jo je mogoče uporabljati. Kasneje je tožeča stranka res vložila vlogo za spremembo njene namenske rabe, vendar pa to ne zavezuje tožene stranke, da vlogi ugodi, kar so ji pojasnili v dopisu z dne 16. 11. 2010.