Akt o metodologiji za določitev regulativnega okvira...

906. Akt o metodologiji za določitev regulativnega okvira operaterja sistema zemeljskega plina

Na podlagi drugega odstavka 250. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 17/14 in 81/15) izdaja Agencija za energijo

A K T
o metodologiji za določitev regulativnega okvira operaterja sistema zemeljskega plina

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina in namen)

(1)

Ta akt določa metodologijo za določitev regulativnega okvira, v katerem operater sistema zemeljskega plina (v nadaljnjem besedilu: operater sistema) po predhodnem soglasju Agencije za energijo (v nadaljnjem besedilu: agencija) določi upravičene stroške in vire za pokrivanje upravičenih stroškov.

(2)

S tem aktom se določajo:

-

trajanje posameznega regulativnega obdobja;

-

vrste in kriteriji za določitev ter način izračuna elementov regulativnega okvira;

-

vrste upravičenih stroškov, vključno z reguliranim donosom, kriteriji za ugotavljanje upravičenih stroškov in način njihovega določanja;

-

način vključitve spodbud za pridobitev evropskih sredstev;

-

vsebina zahteve operaterja sistema za izdajo soglasja k regulativnemu okviru, tarifnim postavkam omrežnine in tarifnim postavkam za ostale storitve (v nadaljnjem besedilu: zahteva za izdajo soglasja agencije);

-

vrsta, format in način posredovanja podatkov, potrebnih za določitev regulativnega okvira;

-

podrobnejša pravila in način ugotavljanja odstopanj od regulativnega okvira;

-

parametri posameznih dimenzij kakovosti, njihove referenčne vrednosti ter načini in standardi njihovega izračunavanja;

-

minimalni standardi kakovosti različnih storitev operaterja sistema;

-

višina, načini in roki za plačilo nadomestila zaradi kršitev minimalnih standardov kakovosti.

(3)

Namen tega akta je zagotoviti:

-

učinkovitost operaterja sistema z namenom zagotavljanja učinkovite ravni delovanja, investiranja in uporabe sistema zemeljskega plina (v nadaljnjem besedilu: sistem);

-

zanesljivo, varno in učinkovito izvajanje prenosa oziroma distribucije zemeljskega plina in drugih nalog operaterja sistema v skladu z Energetskim zakonom (Uradni list RS, št. 17/14 in 81/15, v nadaljnjem besedilu: EZ-1);

-

trajnostno gospodarno poslovanje operaterja sistema;

-

stabilne in predvidljive razmere za delovanje operaterja sistema in stabilno okolje za vlagatelje oziroma lastnike;

-

ekonomsko reguliranje omrežnin za sistem na način, ki spodbuja stroškovno učinkovitost operaterja sistema;

-

izboljševanje oziroma ohranjanje kakovosti storitev z zemeljskim plinom.

2. člen

(pomen izrazov)

Izrazi, uporabljeni v tem aktu, imajo enak pomen, kot izrazi, opredeljeni v 4. in 159. členu EZ-1, poleg tega imajo posamezni izrazi še naslednji pomen:

– bilančni obračun:	je obračun prihodkov in stroškov oziroma odhodkov operaterja prenosnega sistema v zvezi z izravnavo in uravnoteženjem prenosnega sistema z namenom uresničitve načela nevtralnosti;
– operativni izravnalni račun:	je račun med sosednjimi sistemskimi operaterji prenosnih omrežij, ki se uporablja za odpravljanje razlik usmerjanja pretoka na povezovalni točki z namenom poenostavitve obračunavanja plina za uporabnike omrežja, priključene na zadevno povezovalno točko (v nadaljnjem besedilu: OBA)
– prevzemno–predajno mesto:	je mesto na sistemu, na katerem se izvajata prevzem oziroma predaja zemeljskega plina, ali mesto, na katerem se izvajajo meritve ali na drug način ugotavljajo realizirane količine o odjemu oziroma oddaji zemeljskega plina iz oziroma v sistem;
– sredstva:	so neopredmetena sredstva v uporabi, ki ne vključujejo dobrega imena, in opredmetena osnovna sredstva v uporabi, ki so neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti operaterja sistema;
– zemeljski plin za izravnavo:	je količina zemeljskega plina operaterja prenosnega sistema, izražena v kWh, ki je namenjena izravnavi dnevnih odstopanj med prevzetimi in predanimi količinami zemeljskega plina in uravnoteženju prenosnega sistema ter ne vključuje zemeljskega plina za lastno rabo, osnovno polnitev in sistemske razlike, ki so posledice izgub, ki niso registrirane na merilnih napravah;
– zemeljski plin za lastno rabo:	je količina zemeljskega plina, izražena v kWh, ki je na merilnih mestih sistema registriran za potrebe delovanja kompresorjev in za tehnološko ogrevanje. Količina zemeljskega plina za lastno rabo vključuje tudi registrirane količine izpihanega zemeljskega plina;
– zemeljski plin za namen obračuna po OBA:	je količina zemeljskega plina, izražena v kWh, ki je dodeljena operativnemu izravnalnemu računu;
– zemeljski plin za osnovno polnitev:	je količina zemeljskega plina, izražena v kWh, ki je namenjena osnovnemu polnjenju sistema za potrebe usposobitve sistema ali dela sistema za obratovanje oziroma izvajanje prenosa oziroma distribucije zemeljskega plina po sistemu;
– zemeljski plin za sistemske razlike:	je za operaterja prenosnega sistema količina zemeljskega plina, izražena v kWh, ki predstavlja primanjkljaje energije, ki so posledica izgub, ki niso registrirane na merilnih napravah, oziroma je za potrebe operaterja distribucijskega sistema količina zemeljskega plina, izražena v kWh, ki predstavlja višek ali primanjkljaj energije in je posledica merilnih negotovosti in izgub, ki niso registrirane na merilnih napravah.

II. REGULATIVNO OBDOBJE

3. člen

(regulativno obdobje)

(1)

Regulativno obdobje je obdobje treh zaporednih koledarskih let. Regulativna obdobja potekajo časovno zaporedno in zvezno.

(2)

V primeru začetka ali prenehanja izvajanja dejavnosti operaterja sistema med trajanjem regulativnega obdobja se realizirano trajanje regulativnega obdobja za operaterja sistema prične ali konča znotraj regulativnega obdobja.

III. METODA REGULACIJE

4. člen

(metoda regulacije)

(1)

Metoda regulacije temelji na metodi reguliranega letnega prihodka in omrežnin operaterja sistema, ki določa vzročno-posledično povezavo upravičenih stroškov in reguliranih letnih prihodkov operaterja sistema in na tej podlagi obveznost operaterja sistema, da presežek omrežnin prenese in uporabi za pokrivanje upravičenih stroškov v naslednjem regulativnem obdobju oziroma pravico operaterja sistema, da pri določitvi regulativnega okvira v naslednjih letih upošteva pokritje primanjkljaja omrežnin.

(2)

Reguliran letni prihodek operaterja sistema je prihodek posameznega leta regulativnega obdobja iz zaračunanih omrežnin za uporabo sistema in drugih prihodkov in je namenjen pokrivanju upravičenih stroškov operaterja sistema.

(3)

Omrežnina je znesek, ki ga je za uporabo sistema dolžan plačati uporabnik sistema in se izračuna na podlagi tarifnih postavk omrežnine ter obsega uporabe tega sistema v skladu z aktom, ki ureja metodologijo za obračunavanje omrežnine za sistem (v nadaljnjem besedilu: metodologija za obračunavanje omrežnine).

(4)

Omrežnine so seštevek omrežnin za posamezno leto regulativnega obdobja.

(5)

Metoda reguliranega letnega prihodka in omrežnin operaterja sistema temelji na spodbudah, ki so odvisne od doseganja nižjih realiziranih stroškov od priznanih upravičenih stroškov (PUS_t), od doseganja spodbud za pridobljena brezplačno prevzeta evropska sredstva in od doseganja 25-odstotne razlike med prihodki in stroški ter odhodki operaterja prenosnega sistema od nakupa dodatnih zmogljivosti po programu prevelikega zakupa in ponovnega odkupa v skladu z 52. členom tega akta.

5. člen

(načrtovane omrežnine)

Operater sistema v regulativnem okviru določi načrtovane omrežnine za posamezno leto regulativnega obdobja (OMR_t) na naslednji način:

&fbco;binary entityId="ece2ad87-6006-4b20-87ce-6883368076a2" type="png"&fbcc;

kjer oznake pomenijo:

OMR_t	načrtovane omrežnine za posamezno leto regulativnega obdobja, v eurih;
US_t	načrtovani upravičeni stroški za posamezno leto regulativnega obdobja, določeni v skladu z določbami od 9. do 33. člena tega akta, v eurih;
DP_t	načrtovani drugi prihodki za posamezno leto regulativnega obdobja, določeni v skladu z določbami od 36. do 39. člena tega akta, ki so predhodno zmanjšani za izločene prihodke iz 37. člena tega akta, v eurih;
ΔRO_T_-₁	tisti del odstopanj od regulativnega okvira za pretekla leta (ΔRO), ki ga operater sistema še ni upošteval pri določitvi regulativnega okvira za pretekla leta in ki se odraža v presežku oziroma primanjkljaju omrežnin ter se upošteva pri določitvi regulativnega okvira za regulativno obdobje v višini, določeni v skladu z 58. členom tega akta, v eurih;
tRO_T	trajanje regulativnega obdobja, ki se določi v skladu s 3. členom tega akta, izraženo s številom koledarskih let;
nΔRO_T_t	načrtovani primanjkljaj omrežnin za posamezno leto regulativnega obdobja, ki za vsa leta regulativnega obdobja skupaj ne sme preseči višine načrtovanega stroška amortizacije iz regulativnega okvira za to regulativno obdobje in se določi v skladu z 58. členom tega akta, v eurih;
t	leto regulativnega obdobja.

IV. ELEMENTI REGULATIVNEGA OKVIRA

6. člen

(regulativi okvir)

(1)

Regulativni okvir je vrednostna opredelitev načrtovanih upravičenih stroškov operaterja sistema in načrtovanih virov za pokrivanje načrtovanih upravičenih stroškov operaterja sistema po posameznih letih regulativnega obdobja.

(2)

Na podlagi metode reguliranega letnega prihodka in omrežnin operater sistema določi regulativni okvir tako, da z načrtovanim reguliranim letnim prihodkom za regulativno obdobje, presežkom omrežnin iz preteklih let in načrtovanim primanjkljajem omrežnin največ v višini načrtovanega stroška amortizacije zagotovi kritje največ do zneska načrtovanih upravičenih stroškov za regulativno obdobje in pripadajočega primanjkljaja omrežnin iz preteklih let.

7. člen

(elementi regulativnega okvira)

(1)

Elementi regulativnega okvira so:

-

upravičeni stroški;

-

omrežnine;

-

drugi prihodki iz izvajanja dejavnosti operaterja sistema;

-

presežki oziroma primanjkljaji omrežnin iz preteklih let;

-

načrtovan primanjkljaj omrežnin največ v višini načrtovanega stroška amortizacije in

-

izravnava.

(2)

Elementi regulativnega okvira so na podlagi kriterijev za določitev posameznih elementov regulativnega okvira iz tega akta načrtovani in priznani. Načrtovane elemente po posameznih letih regulativnega obdobja določi operater sistema v skladu s tem aktom in soglasjem agencije pred začetkom regulativnega obdobja za celotno regulativno obdobje. Priznane elemente regulativnega okvira za posamezno leto regulativnega obdobja določi operater sistema po preteku posameznega leta regulativnega obdobja ter jih v skladu s šestim odstavkom 255. člena EZ-1 potrdi agencija.

(3)

Upravičeni stroški v skladu s tem aktom predstavljajo stroške delovanja in vzdrževanja, strošek amortizacije in reguliran donos na sredstva.

(4)

Viri za pokrivanje načrtovanih upravičenih stroškov v skladu s tem aktom predstavljajo omrežnine, druge prihodke iz izvajanja dejavnosti operaterja sistema, presežek oziroma primanjkljaj omrežnin iz preteklih let in načrtovani primanjkljaj omrežnin največ v višini načrtovanega stroška amortizacije v skladu z 58. členom tega akta.

(5)

Z namenom preprečitve skokovitega spreminjanja tarifnih postavk omrežnine med posameznimi leti regulativnega obdobja regulativni okvir določa tudi izravnavo tarifnih postavk omrežnine po posameznih letih regulativnega obdobja. Izravnava tarifnih postavk omrežnine med posameznimi leti regulativnega obdobja se izvede tako, da sta:

-

znesek omrežnin ob upoštevanju načrtovane uporabe sistema in načrtovanih tarifnih postavk omrežnine, določenih v skladu z metodologijo za obračunavanje omrežnine, in

-

znesek tistega dela upravičenih stroškov, ki se krijejo iz omrežnin,

za regulativno obdobje pred in po izravnavi enaka.

8. člen

(geografsko območje)

(1)

Operater sistema mora določiti regulativni okvir za regulativno obdobje za geografsko območje na način, kot je določen v tem aktu.

(2)

Geografsko območje za operaterja prenosnega sistema je celotno območje Republike Slovenije.

(3)

Geografsko območje za operaterja distribucijskega sistema je območje vseh lokalnih skupnosti, za katere ima pridobljeno pravico izvajati izbirno lokalno gospodarsko javno službo.

(4)

Ne glede na prejšnji odstavek se za ločeno geografsko območje šteje območje tiste lokalne skupnosti, katere distribucijski sistem oziroma njegov del ni povezan s prenosnim sistemom ali distribucijskim sistemom na območju Republike Slovenije.

(5)

Ne glede na tretji odstavek tega člena se v primeru, če operater distribucijskega sistema med trajanjem regulativnega obdobja začne ali preneha izvajati izbirno lokalno gospodarsko javno službo na območju posameznih lokalnih skupnosti, za to regulativno obdobje območje teh lokalnih skupnosti obravnava kot ločeno geografsko območje.

V. VRSTE IN KRITERIJI ZA DOLOČITEV TER NAČIN IZRAČUNA ELEMENTOV REGULATIVNEGA OKVIRA

1. Upravičeni stroški

9. člen

(upravičeni stroški)

(1)

Upravičeni stroški regulativnega obdobja (US_RO) se določijo kot vsota upravičenih stroškov za posamezna leta regulativnega obdobja (US_t).

(2)

Upravičene stroške za posamezna leta regulativnega obdobja in za regulativno obdobje določi operater sistema v regulativnem okviru, ki ga posreduje agenciji v soglasje v skladu s tem aktom.

10. člen

(določitev upravičenih stroškov)

(1)

Operater sistema določi upravičene stroške za posamezno leto regulativnega obdobja (US_t) na naslednji način:

&fbco;binary entityId="0253d751-8977-4f4b-9c26-3414b99292d6" type="png"&fbcc;

kjer oznake pomenijo:

US_t	upravičeni stroški za posamezno leto regulativnega obdobja, v eurih;
SDV_t	letni stroški delovanja in vzdrževanja, v eurih;
AM_t	letni strošek amortizacije, v eurih;
RDS_t	letni reguliran donos na sredstva, v eurih;
t	leto regulativnega obdobja.

(2)

Operater sistema mora pri določitvi upravičenih stroškov v zahtevi za izdajo soglasja agencije upoštevati:

-

zgolj tiste postavke, ki so neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti operaterja sistema, posledica opravljanja dejavnosti operaterja sistema in nimajo značaja privatnosti ter so v skladu z običajno poslovno prakso, tehničnimi standardi in zahtevami iz aktov, ki urejajo področje sistemskih obratovalnih navodil;

-

namensko rabo postavk;

-

gospodarno in učinkovito rabo postavk.

11. člen

(sredstva v najemu)

(1)

Če operater sistema ni lastnik sistema ali njegovega dela in ga uporablja za opravljanje dejavnosti operaterja sistema, mora z lastnikom sistema pogodbeno urediti vsa vprašanja v zvezi z uporabo tega sistema, vključno z določitvijo stroškov uporabe sistema, ki za potrebe tega akta predstavljajo strošek najemnine in druge stroške uporabe sistema.

(2)

Operater sistema v skladu s tem aktom pri določitvi upravičenih stroškov v delu, ki se nanaša na določitev stroškov delovanja in vzdrževanja (SDV_t), ne upošteva stroškov najemnin. Pri določitvi upravičenih stroškov operater sistema za sredstva v najemu v skladu s tem aktom določi strošek amortizacije za sredstva v najemu in reguliran donos na sredstva v najemu.

1.1. Stroški delovanja in vzdrževanja

12. člen

(stroški delovanja in vzdrževanja)

(1)

Stroški delovanja in vzdrževanja (SDV) so stroški in odhodki, ki nastanejo v zvezi z delovanjem in vzdrževanjem sistema v skladu s predpisi, tehničnimi standardi in zahtevami aktov, ki urejajo področje sistemskih obratovalnih navodil.

(2)

Med stroške delovanja in vzdrževanja (SDV) se ne priznavajo stroški in odhodki:

-

ki se nanašajo na stroške zemeljskega plina za lastno rabo, zemeljskega plina za sistemske razlike in zemeljskega plina za namen obračuna po OBA v obsegu, ki presega 0,5 odstotka po prenosnem sistemu prenesenih oziroma presega dva odstotka v distribucijski sistem prevzetih količin zemeljskega plina;

-

uporabe prenosnega sistema, ki se nanašajo na vstopne točke v prenosni sistem v Republiko Slovenijo in izstopne točke iz prenosnega sistema iz Republike Slovenije;

-

najemnine za sistem, če operater sistema ni lastnik sistema ali njegovega dela;

-

ki se nanašajo na plače in druge vrste plačil delavcem ter članom organov vodenja in nadzora na podlagi uspešnosti poslovanja (na primer trinajsta plača, del plače iz naslova poslovne uspešnosti, božičnica, nagrade za uspešno poslovanje in podobno) skupaj s pripadajočimi dajatvami;

-

dodatnega pokojninska zavarovanja skupaj s pripadajočimi dajatvami;

-

bonitete in druga podobna izplačila v zvezi z zaposlitvijo vključno s pripadajočimi dajatvami, kot so opredeljene po davčni zakonodaji;

-

ki se nanašajo na donacije;

-

v višini 50 odstotkov stroškov reklame operaterja sistema v zvezi s pridobivanjem novih odjemalcev na sistemu in reklamiranjem zanesljivosti ter varnosti oskrbe z zemeljskim plinom. Če preostali strošek reklam presega 0,3 odstotka čistih prihodkov od prodaje operaterja sistema, se tudi ta presežni del stroška reklam ne priznava med stroške delovanja in vzdrževanja;

-

za sponzorstva;

-

vezani na usredstvene lastne proizvode in storitve v višini izkazanih prihodkov za te namene;

-

ki se nanašajo na prevrednotovalne poslovne odhodke, razen tistih prevrednotovalnih poslovnih odhodkov, ki so našteti v 13. členu tega akta;

-

povezani z vračili neupravičeno pridobljenih brezplačno prevzetih evropskih sredstev;

-

ki so posledica enkratnih poslovnih dogodkov;

-

za nadomestila na podlagi 260. člena EZ-1 in

-

ki se ne priznajo v skladu z davčno zakonodajo.

(3)

Stroški in odhodki, ki se ne priznajo v skladu z davčno zakonodajo, se presojajo po predpisih, ki urejajo davke in za potrebe tega akta predstavljajo postavke, ki se nanašajo na:

-

privatno življenje;

-

stroške prisilne izterjave davkov ali drugih dajatev;

-

kazni, ki jih izreče pristojni organ;

-

reprezentanco v višini 50 odstotkov in

-

plače, druga izplačila v zvezi z zaposlitvijo ter nadomestila plač za čas odsotnosti z dela zaradi izrabe letnega dopusta in zaradi drugih odsotnosti z dela poslovodnih delavcev, prokuristov in delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, ki presegajo znesek, obračunan v skladu z zakonom oziroma pogodbo.

(4)

V okviru stroškov delovanja in vzdrževanja (SDV) se ločeno obravnavajo nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja (NSDV) in nenadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja (NNSDV).

13. člen

(nenadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja)

(1)

Nenadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja (NNSDV) operaterja sistema so stroški oziroma odhodki, ki se nanašajo na:

-

porabljen zemeljski plin za lastno rabo, zemeljski plin za sistemske razlike in zemeljski plin za namen obračuna po OBA do vključno 0,5 odstotka po prenosnem sistemu prenesenih oziroma dveh odstotkov v distribucijski sistem prevzetih količin zemeljskega plina;

-

nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča oziroma dajatev, ki bo nadomestila to dajatev;

-

članarine, kjer je članstvo predpisano z zakonom ali uredbami Evropske unije;

-

prevrednotovalne poslovne odhodke v zvezi s terjatvami do uporabnikov sistema iz naslova omrežnin;

-

prevrednotovalne poslovne odhodke, nastale v zvezi s sredstvi v primeru, če se sredstva nanašajo na energetsko infrastrukturo in so tovrstni odhodki posledica stečajev, likvidacij, izvršilnih postopkov ali premestitve obstoječe energetske infrastrukture iz upravičenih razlogov.

(2)

Kot nenadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja (NNSDV) operaterja prenosnega sistema se v skladu s tem aktom obravnavajo tudi stroški oziroma odhodki, ki se nanašajo na:

-

nakup in prodajo zemeljskega plina za izravnavo in

-

nadomestila operaterja prenosnega sistema za izvajanje regulativnih nalog agencije.

(3)

Kot nenadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja (NNSDV) operaterja distribucijskega sistema se v skladu s tem aktom obravnavajo tudi stroški oziroma odhodki uporabe prenosnega sistema, ki se nanašajo na izstopne točke iz prenosnega sistema v Republiki Sloveniji.

14. člen

(nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja)

Če ta akt ne določa drugače, nadzorovane stroške delovanja in vzdrževanja (NSDV) sestavljajo:

-

stroški materiala;

-

stroški storitev;

-

stroški dela;

-

drugi poslovni odhodki in

-

drugi odhodki.

15. člen

(določitev stroškov delovanja in vzdrževanja)

(1)

Operater sistema določi stroške delovanja in vzdrževanja za posamezno leto regulativnega obdobja (SDV_t) na naslednji način:

&fbco;binary entityId="bbfcc21c-aab4-4fba-8789-53dd1fce9e2d" type="png"&fbcc;

kjer oznake pomenijo:

SDV_t	letni stroški delovanja in vzdrževanja, v eurih;
NSDV_t_-₁	nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja predhodnega leta, v eurih;
U_t	faktor učinkovitosti za posamezno leto regulativnega obdobja, ki se določi v skladu z 20. členom tega akta;
NNSDV_t_-₁	nenadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja predhodnega leta, v eurih;
NI_t	faktor načrtovane letne inflacije, ki se določi v skladu z 19. členom tega akta;
t	leto regulativnega obdobja.

(2)

Operater sistema mora v regulativnem okviru ločeno izkazati nadzorovane stroške delovanja in vzdrževanja (NSDV) od nenadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja (NNSDV).

16. člen

(podlaga za določitev nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja)

(1)

Operater sistema pri določitvi nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja (NSDV) za prvo leto regulativnega obdobja (leto _t) kot nadzorovane stroške delovanja in vzdrževanja predhodnega leta (NSDV_t_-₁) upošteva njihove vrednosti iz regulativnega okvira za zadnje leto preteklega regulativnega obdobja (RO_T_-₁),h kateremu je agencija dala soglasje, povečane za načrtovane nenadzorovane stroške delovanja in vzdrževanja v zvezi z zakonom ali drugimi predpisi določenimi novimi nalogami operaterja sistema, ki za to regulativno obdobje (RO_T) v skladu s 13. členom in drugim odstavkom 50. člena tega akta ne izpolnjujejo več kriterijev za priznavanje med nenadzorovanimi stroški delovanja in vzdrževanja (NNSDV). Znesek povečanja se določi kot povprečna vrednost, izračunana v skladu s prvim odstavkom 17. člena tega akta.

(2)

V naslednjih letih regulativnega obdobja se nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja (NSDV) določijo v skladu s 15. členom tega akta.

17. člen

(osnova za določitev nenadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja)

(1)

Operater sistema pri določitvi nenadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja (NNSDV) za prvo leto regulativnega obdobja (leto _t) kot nenadzorovane stroške delovanja in vzdrževanja predhodnega leta (NNSDV_t_-₁) upošteva povprečno vrednost teh realiziranih stroškov let t-5, t-4 in t-3 pred začetkom regulativnega obdobja, ugotovljenih na podlagi določb tega akta.

(2)

Ne glede na prejšnji odstavek operater sistema pri izračunu povprečne vrednosti teh realiziranih stroškov let t-5, t-4 in t-3 pred začetkom regulativnega obdobja, ugotovljenih na podlagi določb tega akta, ne upošteva tistih postavk, ki se v skladu s prvim odstavkom 16. člena tega akta vključujejo v izračun nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja (NSDV).

(3)

Ne glede na prvi in drugi odstavek operater prenosnega sistema pri določitvi tistega dela nenadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja predhodnega leta (NNSDV_t_-₁), ki se nanašajo na drugo alineo drugega odstavka 13. člena tega akta, upošteva vrednost iz sprejetega finančnega načrta agencije skladno s 401. členom EZ-1.

(4)

V naslednjih letih regulativnega obdobja se nenadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja (NNSDV) določijo v skladu s 15. členom tega akta.

18. člen

(faktor prilagoditve)

(1)

Pri določitvi dela stroškov delovanja in vzdrževanja posameznega leta regulativnega obdobja, ki se nanaša na nadzorovane stroške delovanja in vzdrževanja v zvezi s stroški:

-

storitev za vzdrževanje sistema,

-

materiala za vzdrževanje sistema in

-

dela v višini 50 odstotkov,

mora operater sistema prilagoditi višino teh stroškov tako, da upošteva faktor prilagoditve.

(2)

Faktor prilagoditve, ki ga operater sistema upošteva pri prilagoditvi stroškov iz prejšnjega odstavka, se izračuna ob upoštevanju ugotovljenega faktorja spremembe dolžine prenosnega oziroma distribucijskega omrežja (v nadaljnjem besedilu: omrežje) v uporabi. Za potrebe določitve upravičenih stroškov na podlagi tega akta faktor prilagoditve ne more biti višji od 1,0300 in mora biti določen na štiri decimalna mesta.

(3)

Operater sistema določi faktor spremembe dolžine omrežja v uporabi na podlagi načrtovanih usposobljenih naložb v skladu z 32. oziroma 33. členom tega akta in odraža spremembo načrtovane dolžine omrežja na dan 31. december posameznega leta regulativnega obdobja glede na načrtovano dolžino omrežja za predhodno leto. Za prvo leto regulativnega obdobja se podatek o načrtovani dolžini omrežja za predhodno leto (leto t-1) izračuna kot dolžina omrežja na dan 31. december leta t-2, povečana za načrtovano dolžino usposobljenih naložb v letu t-1.

19. člen

(faktor načrtovane letne inflacije)

(1)

Pri določitvi stroškov delovanja in vzdrževanja za posamezno leto regulativnega obdobja operater sistema upošteva faktor načrtovane letne inflacije (NI_t), ki se določi ob upoštevanju podatka o načrtovani stopnji inflacije za povprečje leta iz Pomladanske napovedi gospodarskih gibanj, ki jo objavi Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (v nadaljnjem besedilu: UMAR) v letu pred začetkom regulativnega obdobja (leto t-1) iz prvega odstavka 3. člena tega akta.

Akt o metodologiji za določitev regulativnega okvira operaterja sistema zemeljskega plina

Časovnica