Odlok o maksimalno dovoljenih ravneh hrupa za posamezna območja naravnega in bivalnega okolja ter za bivalne prostore

OBJAVLJENO V: Uradni list SRS 29-1444/1980, stran 1482 DATUM OBJAVE: 27.11.1980

VELJAVNOST: od 5.12.1980 / UPORABA: od 5.12.1980

SRS 29-1444/1980

Verzija 4 / 4

Čistopis se uporablja od 27.3.1999 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 18.2.2026: AKTUALEN.

Časovnica

Na današnji dan, 18.2.2026 je:

  • ČISTOPIS
  • AKTUALEN
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 27.3.1999
    DO nadaljnjega
Format datuma: dan pika mesec pika leto, na primer 20.10.2025
  •  
  • Vplivi
  • Čistopisi
rev
fwd
1444. Odlok o maksimalno dovoljenih ravneh hrupa za posamezna območja naravnega in bivalnega okolja ter za bivalne prostore
Na podlagi 6. člena zakona o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju (Uradni list SRS, št. 15-647/76) je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije na seji dne 29. oktobra 1980 sprejel
O D L O K
o maksimalno dovoljenih ravneh hrupa za posamezna območja naravnega in bivalnega okolja ter za bivalne prostore

1. člen

S tem odlokom se določajo normativne vrednosti maksimalno dovoljenih ravni hrupa (dovoljena imisija) in kritične ravni hrupa (kritična imisija) ter korekcije izmerjenih vrednosti pri tipičnih vrstah hrupa.
Maksimalno dovoljene ravni hrupa so tiste ravni, ki ne vplivajo škodljivo na psihično in fizično počutje delovnih ljudi in občanov, jih ne ovirajo pri delu in počitku, ne zmanjšujejo delovne storilnosti in ne vzbujajo nemira.
Kritične ravni hrupa so tiste mejne vrednosti, nad katerimi so potrebni izjemni sanacijski ukrepi.

2. člen

Določbe tega odloka veljajo za objekte po namenski rabi in za vrste območij, ki so določena s prostorsko izvedbenimi akti.

3. člen

Pri planiranju posameznih vrst območij in objektov glede na njihovo namembnost je potrebno zagotoviti, da hrup ne bo presegel maksimalno dovoljenih ravni hrupa iz tabele Ia.

4. člen

Pri planiranju namenske rabe objektov in območij ter pri pripravi sanacijskih ukrepov je potrebno preveriti vrednosti konic hrupa, ki podnevi in ponoči praviloma ne smejo preseči vrednosti, navedenih v tabeli Ib.
Za hrup industrije in obrti veljajo pri stopnjah zahtevnosti od I. do IV. za 5 dB(A) nižje dovoljene vrednosti od tistih, ki so navedene v tabeli Ib.

5. člen

Pri ocenjevanju obremenitev s sledečimi specifičnimi vrstami hrupa se upoštevajo naslednje korekcije:

-

pri hrupu z izrazitimi toni prištejemo izmerjenim vrednostim 5 dB(A);

-

pri virih hrupa, lociranih izven bivalnih objektov občutljivih za hrup in ki delujejo izključno v zimskem času, se od izmerjene vrednosti odšteje 5 dB(A).
Pri ocenjevanju motnje zaradi hrupa je dovoljena toleranca do + 2 dB(A) pri primerjanju izmerjenih in predpisanih vrednosti.

6. člen

Maksimalno dovoljene ravni hrupa v prostorih objektov občutljivih za hrup določa tabela II.
Za hrup občutljivi prostori so:

-

pri šolskih in vzgojnoizobraževalnih ustanovah: učilnice, kabineti, študijski prostori ipd.;