Nalaganje dokumenta...
Navodilo o metodologiji za izdelavo poročila o vplivih na okolje
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 70-3826/1996, stran 5948 DATUM OBJAVE: 6.12.1996
VELJAVNOST: od 7.12.1996 do 29.5.2009 / UPORABA: od 7.12.1996 do 29.5.2009
RS 70-3826/1996
Verzija
3 / 3
Čistopis se uporablja od 30.5.2009 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 13.2.2026: NEAKTUALEN.
3826. Navodilo o metodologiji za izdelavo poročila o vplivih na okolje
Na podlagi četrtega odstavka 56. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96) in 99. člena zakona o upravi (Uradni list RS, št. 67/94) izdaja minister za okolje in prostor
N A V O D I L O
o metodologiji za izdelavo poročila o vplivih na okolje
o metodologiji za izdelavo poročila o vplivih na okolje
1. člen
To navodilo določa metodologijo za izdelavo poročila o vplivih na okolje.
Določbe tega navodila se uporabljajo za vse nameravane posege v okolje (v nadaljnjem besedilu: poseg), za katere je predpisana obveznost presoje vplivov na okolje (v nadaljnjem besedilu: presoja), če za posamezno vrsto posegov ali posamezno vrsto obremenitve posebno navodilo posameznih vprašanj ne ureja drugače.
2. člen
Poročilo o vplivih na okolje (v nadaljnjem besedilu: poročilo) se izdela kot celovito poročilo ali kot poročilo, ki vsebuje samo posamezne analize oziroma delne elaborate.
Poročilo, ki vsebuje samo posamezne analize oziroma delne elaborate, se izdela za poseg, ki je s predpisom, ki določa vrste posegov v okolje, za katere je presoja vplivov na okolje obvezna, določen kot poseg, pri katerem za presojo zadošča tako poročilo.
Predmet celovitega poročila je analiza in ocena sprejemljivosti posega z vidika vseh dejanskih in možnih obremenitev okolja in glede vseh predvidljivih kratkoročnih ali dolgoročnih, neposrednih ali posrednih posledic za okolje kot celoto in za njegove posamezne sestavine.
Predmet poročila, ki vsebuje samo posamezne analize oziroma delne elaborate, je analiza in ocena sprejemljivosti posega z vidika tistih vrst obremenitev okolja in glede posledic za tiste sestavine okolja, za katere se na podlagi predpisa iz drugega odstavka tega člena določita obseg in vsebina tega poročila.
3. člen
Poročilo mora vsebovati opis in oceno dejanskega stanja okolja in njegovih sestavin, značilnosti posega, njegovih pričakovanih vplivov na okolje, predvidenih okoljevarstvenih ukrepov, pričakovanih sprememb okolja in vse druge elemente, določene kot vsebina poročila o vplivih na okolje po predpisih o varstvu okolja.
Poročilo, ki vsebuje samo posamezne analize oziroma delne elaborate, mora vsebovati vse elemente iz prejšnjega odstavka za tiste vrste obremenitev in tiste sestavine okolja, ki so predmet posamezne analize oziroma delnega elaborata.
4. člen
Ministrstvo, pristojno za varstvo okolja (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), lahko na pobudo nosilca posega ali izdelovalca poročila v sodelovanju z njima določi natančnejši obseg in vsebino poročila, kot ga določa metodologija, določena s tem pravilnikom.
Ministrstvo lahko v primeru iz prejšnjega odstavka določi, da se v poročilu opusti opis katere od značilnosti dejanskega stanja okolja ali katere od prostorskih ali tehničnih in tehnoloških značilnosti posega, če presodi, da glede na značilnosti in vrsto posega za ugotavljanje vplivov na okolje niso pomembne.
Opis dejanskega stanja okolja
5. člen
Opis dejanskega stanja okolja, na katero lahko poseg vpliva, vsebuje podatke o:
-
osnovnih značilnostih lokacije posega,
-
stanju ter obstoječi obremenjenosti okolja in njegovih sestavin pred posegom, vključno z rezultati meritev.
Opis osnovnih značilnosti lokacije posega obsega predvsem podatke o meteoroloških, hidroloških, geoloških, pedoloških in bioloških lastnostih lokacije, o vrsti zemljišča (stavbno, kmetijsko, vodno, priobalno, gozdno zemljišče, nerodovitni svet) oziroma o njegovi dejanski rabi, podatke iz zemljiškega katastra, o stanju in kakovosti naravnih dobrin, bližini naravnih vrednot ali drugih naravnih dobrin s statusom zavarovanega naravnega bogastva ali naravnega javnega dobra, poselitvi in bivalni kakovosti prostora, objektih kulturne dediščine, krajini in o glavnih dejavnostih na območju. Opis mora zajeti zlasti tiste značilnosti lokacije, ki so glede na vrsto posega pomembne za presojo sprejemljivosti posega za okolje.
Opis stanja in obstoječe obremenjenosti okolja in njegovih sestavin obsega količinske in kakovostne podatke o stanju in obremenjenosti voda, zraka in tal, rastlinstva in živalstva ter njihovih habitatov, ekosistemov, o obremenjenosti okolja z odpadki, s hrupom in sevanjem. Obsega tudi opis obstoječih obremenitev okolja, posebno če gre za tveganje ali nevarnost za okolje.
6. člen
Opis dejanskega stanja okolja se izdela na podlagi javnih podatkov iz katastrov, zbirk in drugih baz podatkov, ki jih zbirajo in vodijo pristojni državni ali občinski organi ali organizacije z javnim pooblastilom ali druge pooblaščene organizacije.
Če v zbirkah iz prvega odstavka tega člena ni na razpolago podatkov, ki bi omogočali izdelavo opisa dejanskega stanja, ministrstvo, pristojno za varstvo okolja, v sodelovanju z izdelovalcem poročila določi vrsto in obseg podatkov, ki jih mora zagotoviti izdelovalec poročila z zagotovitvijo meritev ali s posebno strokovno oceno.
Opis značilnosti nameravanega posega
7. člen
Opis značilnosti posega vsebuje zlasti podatke o:
-
namembnosti posega, o njegovi velikosti, obsegu ali zmogljivosti,
-
načinu uporabe ali obratovanja in predvidenem trajanju oziroma obstoju posega,
-
o njegovih gradbenih in prostorskih, tehničnih in tehnoloških, okoljskih ter drugih značilnostih, ki so pomembne za določitev vplivov na okolje.
Pri prostorskih značilnostih posega je treba opisati zahtevnost posega z vidika rabe prostora oziroma zemljišč, glede na reliefno razgibanost, rodovitnost, stabilnost in nosilnost terena, hidrološke značilnosti lokacije, značilnosti ozračja ter prisotnost rastlinstva ali živalstva. Upoštevajo se predvsem tisti vidiki, ki so za poseg oziroma za ugotavljanje njegovih vplivov na okolje pomembni.
Opis tehničnih in tehnoloških značilnosti posega obsega zlasti opis najpomembnejših naprav in tehnologije, proizvodnih in predelavnih procesov, vrste in količine porabljenih materialov ter načina porabe, surovin ali izdelkov, ki se uporabljajo, ter njihov izvor, porabe energije po posameznih virih, količin in vrste stranskih proizvodov in odpadkov ter načina ravnanja z njimi. Pri proizvodnji končnih izdelkov je treba navesti tudi značilnosti njihovega življenjskega ciklusa (od izvora do ponora).
Opis okoljskih značilnosti posega obsega predvsem opis predvidenih načinov in virov vplivov na okolje ter predvideno rabo ali porabo naravnih virov, poleg tega pa tudi predvideno snovno in energetsko bilanco obratovanja ali uporabe, če je to za vrsto posega značilno in pomembno. Posebno pozornost je treba nameniti nevarnim snovem, če se te uporabljajo ali če nastajajo pri gradnji ali obratovanju ali uporabi posega.
V tem delu poročila je treba opisati tudi zahtevnost posega glede na infrastrukturno opremljenost in promet na območju ter povezanost z drugimi posegi.
8. člen
Pri značilnostih posega iz prejšnjega člena se opišejo tudi prostorske, gradbene in tehnološke ter tehnične rešitve, namenjene zmanjšanju ali preprečitvi negativnih vplivov ali povečanju ugodnih vplivov posega na okolje. Posebej je treba navesti postopke in možnosti, povezane z reciklažo ali regeneracijo.
9. člen
V poročilu je treba navesti tehnične in druge predpise o varstvu okolja, ki veljajo za obravnavani poseg in so bili pri pripravi projekta upoštevani, in oceniti, ali projekt izpolnjuje z njimi predpisane zahteve.
Poseg je treba predstaviti primerjalno z vidika razširjenosti ali uporabe predvidenih gradbenih, tehničnih in tehnoloških ali okoljskih rešitev v svetu oziroma z vidika možnih in dostopnih alternativnih rešitev.
10. člen
Podatke o posegu, ki se nanašajo na njegove prostorske, gradbene ali tehnične in tehnološke značilnosti in so po mnenju nosilca posega poslovna ali obratovalna tajnost, je treba v poročilu posebej označiti.
Opis in ocena pričakovanih vplivov na okolje
11. člen
Poročilo obravnava vplive posega na okolje kot celoto in na vse njegove posamezne sestavine, ki jih je možno predvidevati glede na naravo posega in okoljske značilnosti lokacije. Navesti je treba tudi vplive, ki jih izdelovalec poročila ocenjuje kot nepomembne ali zanemarljive.