TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba predlagatelja se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožbi dolžnika se delno ugodi tako, da mu je predlagatelj dolžan plačati še 1,50 EUR stroškov postopka v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, v preostalem delu pa se pritožba zavrne.

III. Dolžnik sam krije svoje pritožbene stroške v zvezi s svojo pritožbo.

IV. Predlagatelj sam nosi svoje pritožbene stroške, dolžan pa je dolžniku povrniti 856,35 EUR stroškov odgovora na pritožbo v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Ker na podlagi navedb upnika in dolžnika ter izvedenih dokazov sodišče ni moglo sklepati, da je argumentov v prid verjetnosti obstoja predlagateljeve terjatve več kot argumentov o nasprotnem, je zaključilo, da predlagatelj svojih terjatev do dolžnika ni verjetno izkazal. Posledično pa, ker je predlagatelj gradil obstoj dolžnikove insolventnosti na domnevi njegove trajnejše nelikvidnosti po prvi alineji 3. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP, ki se navezuje na višino dolžnikove obveznosti v razmerju do njegovih prejemkov, tudi ni izkazal insolventnosti dolžnika.

Pritožnik očitek prvostopenjskega sodišča, da ni izkazal izročitve plovila dolžniku v posest, graja s trditvijo, da izročitev plovila dolžniku v posest izhaja iz prodajne pogodbe, v kateri je sam dolžnik v prodajni pogodbi zapisal, da je nastopil posest na plovilu.

V situaciji, ko se stranki predhodnega postopka (predlagatelj in dolžnik) sklicujeta vsaka na tisti zapis v pogodbi, ki ji v predmetnem postopku koristi (predlagatelj na določilo o izročitvi plovila, dolžnik pa na določilo o plačilu kupnine) in oporekata resničnosti zapisov v tistem delu, v katerem jima ne ustreza (predlagatelj o plačilu kupnine, dolžnik pa o izročitvi plovila), je prvostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo, da ugotavljanje relevantnega dejanskega stanja v obravnavanem primeru terja izvedbo zelo obsežnega dokaznega postopka in da v tej fazi postopka argumenti predlagatelja v prid verjetnemu obstoju njegove terjatve ne prevladujejo nad argumenti dolžnika, da predlagateljevi terjatvi ne obstajata.