TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrže.

Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.

Revident je odstop od sodne prakse (glede vprašanj pravne kvalifikacije objekta in odgovornosti zavezanca za plačilo nadomestila za uzurpacijo in degradacijo prostora) uveljavljal le pavšalno. Ni navedel konkretnih odločb sodišča prve stopnje oziroma Vrhovnega sodišča, od katerih naj bi izpodbijana odločitev odstopala. Reviziji ni priložil odločb sodišča prve stopnje in tudi ni opravil primerjave dejanskega in pravnega stanja iz izpodbijane odločbe sodišča prve stopnje z odločbami, od katerih naj bi izpodbijana odločitev odstopala, in zatrjevanega odstopanja ni utemeljil. Zato uveljavljanega pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazal. Pa tudi sicer pravni vprašanji nista pomembni pravni vprašanji, saj je Vrhovno sodišče v svojih številnih odločbah že pojasnilo, da je upravni organ pri odmeri nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora na podlagi odločbe inšpektorja vezan na tako inšpekcijsko odločbo.

Revidentove navedbe, s katerimi utemeljuje zelo hude posledice izpodbijane odločitve, pa glede na trditveno in dokazno breme, ki je na strani revidenta, niso dovolj konkretizirane in so v celoti neizkazane, zato za dovoljenost revizije zaradi zelo hudih posledic izpodbijane odločitve (3. točka drugega odstavka 83. člena ZUS-1) ne zadoščajo.