Pravila borze (Prečiščeno besedilo)

5570. Pravila borze (Prečiščeno besedilo)

Na podlagi 227. člena zakona o trgu vrednostnih papirjev (Uradni list RS, št. 56/99) in 36. člena statuta Ljubljanske borze vrednostnih papirjev, d. d., Ljubljana (v nadaljevanju: borza) je uprava borze na svojih sejah dne 17. 4. 2000, 25. 5. 2000, 12. 9. 2001 ter 9. 12. 2002 sprejela

P R A V I L A B O R Z E
(prečiščeno besedilo)

1. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Pomen izrazov

Izrazi, uporabljeni v pravilih Ljubljanske borze (v nadaljevanju: pravila) in ostalih splošnih aktih borze v ustreznem sklonu in številu, imajo naslednji pomen:

(1)

Izraz borza pomeni Ljubljansko borzo vrednostnih papirjev, d. d., Ljubljana.

(2)

Izraz izdajatelj pomeni izdajatelja vrednostnih papirjev.

(3)

Izraz član borze pomeni pravno osebo, ki jo je borza sprejela v članstvo na borzo na podlagi izpolnjenih pogojev, ki jih predpisuje ZTVP, podzakonski akti in borza.

(4)

Izraz borzni posrednik pomeni fizično osebo, ki je pooblaščena za sklepanje borznih poslov s strani člana borze, če izpolnjuje pogoje, ki jih predpisujejo ZTVP in podzakonski akti.

(5)

Izraz statut pomeni statut borze.

(6)

Izraz navodila pomeni navodila, ki jih za izvajanje teh pravil izda uprava ali uslužbenec borze, ki je za njihovo izdajo pooblaščen s strani uprave.

(7)

Izraz BIS pomeni borzni informacijski sistem.

(8)

Izraz BTS pomeni borzni trgovalni sistem in je sestavni del BIS.

(9)

Izraz SEO pomeni sistem elektronskih objav in je sestavni del BIS.

(10)

Izraz SEOnet pomeni javno elektronsko storitev borze, ki je sestavni del SEO.

(11)

Izraz lot pomeni najmanjšo količino vrednostnega papirja, s katero se lahko sklepajo borzni posli.

(12)

Izraz uprava pomeni upravo borze.

(13)

Izraz odbor pomeni odbor za sprejem vrednostnih papirjev na borzo.

(14)

Izraz nadzorni svet pomeni nadzorni svet borze.

(15)

Izraz KDD pomeni KDD-Centralno klirinško depotno družbo, d. d., Ljubljana.

(16)

Izraz ZTVP pomeni Zakon o trgu vrednostnih papirjev.

(17)

Izraz ZUP pomeni Zakon o splošnem upravnem postopku.

(18)

Izraz ZISDU pomeni Zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje.

(19)

Izraz ZPP pomeni Zakon o pravdnem postopku.

(20)

Izraz ZKP pomeni Zakon o kazenskem postopku.

(21)

Izraz ID pomeni investicijsko družbo skladno z ZISDU.

(22)

Izraz PID pomeni pooblaščeno investicijsko družbo skladno z ZISDU.

(23)

Izraz DZU pomeni družbo za upravljanje ID oziroma PID skladno z ZISDU.

(24)

Izraz vrednostni papirji pomeni delnice, obveznice in druge serijske vrednostne papirje.

(25)

Izraz serijski vrednostni papirji pomeni vrednostne papirje istega izdajatelja, ki so izdani istočasno in iz katerih izhajajo enake pravice in obveznosti.

(26)

Izraz dolžniški vrednostni papirji pomeni obveznice in druge serijske vrednostne papirje, ki dajejo imetniku pravico do izplačila glavnice in morebitnih obresti oziroma drugih donosov.

(27)

Izraz tržni vrednostni papirji pomeni vrednostne papirje s katerimi se trguje na organiziranem trgu.

(28)

Izraz agencija pomeni agencijo za trg vrednostnih papirjev.

(29)

Izraz organiziran trg pomeni trg vrednostnih papirjev, ki je posredno ali neposredno dostopen javnosti, na katerem trgovanje poteka redno in je urejen in nadzorovan s strani pristojnih organov. Organizirana trga vrednostnih papirjev sta borzni trg in prosti trg.

(30)

Izraz borzni trg (v nadaljevanju: borzna kotacija) pomeni organizirani trg vrednostnih papirjev, na katerem se trguje s tistimi vrednostnimi papirji, za katere je bila uspešno opravljena prva javna prodaja v skladu z ZTVP, oziroma za katere je izdajatelj pridobil dovoljenje agencije za organizirano trgovanje in so bili s strani pristojnega organa borze sprejeti v borzno kotacijo.

(31)

Izraz prosti trg pomeni organizirani trg vrednostnih papirjev, na katerem se trguje s tistimi vrednostnimi papirji iz prejšnje točke tega člena, ki niso bili sprejeti v borzno kotacijo.

2. člen

Opredelitev borze

(1)

Borza je delniška družba, ustanovljena za zagotavljanje pogojev, ki so potrebni za povezovanje ponudbe in povpraševanja po vrednostnih papirjih in za trgovanje z drugimi finančnimi instrumenti, oziroma za organizirano, pregledno, likvidno in učinkovito poslovanje z vrednostnimi papirji in drugimi finančnimi instrumenti v skladu z zakonom in drugimi predpisi.

(2)

Za namen iz prejšnjega odstavka tega člena se določajo pravila borze, ki so potrebna za izvajanje nalog in obveznosti, ki jih borzi določa zakon, in pravila za varovanje interesov članov borze, investitorjev in javnega interesa.

(3)

Z dnem sprejema v članstvo na borzi na podlagi ugodene zahteve iz 73. člena pravil borzni člani in borzni posredniki, pooblaščeni udeleženci trga vrednostnih papirjev, sprejemajo vse določbe teh pravil in splošnih aktov, izdanih na njihovi podlagi ter spremembe in dopolnitve pravil ali splošnih aktov, izdanih na njihovi podlagi in se zavezujejo k njihovemu spoštovanju in izvajanju.

(4)

Z dnem sprejema v borzno kotacijo na podlagi ugodene zahteve za sprejem vrednostnega papirja v borzno kotacijo iz 14. člena teh pravil izdajatelji sprejemajo vse določbe teh pravil in splošnih aktov, izdanih na njihovi podlagi ter spremembe in dopolnitve pravil ali splošnih aktov, izdanih na njihovi podlagi in so jih dolžni spoštovati in izvajati.

2. SPREJEM IN DRUGE SPLOŠNE DOLOČBE O VREDNOSTNIH PAPIRJIH

2.1. VREDNOSTNI PAPIRJI V BORZNI KOTACIJI

2.1.1. ODBOR ZA SPREJEM VREDNOSTNIH PAPIRJEV V BORZNO KOTACIJO

3. člen

Pristojnosti odbora za sprejem

(1)

Odbor za sprejem (v nadaljevanju: odbor) je poseben organ borze, ki je pristojen za odločanje o:

-

sprejemu vrednostnih papirjev v kotacijo na borzi,

-

spremembah v kotaciji vrednostnih papirjev,

-

nadaljnji zaustavitvi trgovanja z vrednostnimi papirji, ki so uvrščeni v kotacijo na borzi, kadar le-ta traja dlje kot 10 (deset) delovnih dni,

-

ukrepih, če izdajatelji, ki so sprejeti v borzno kotacijo, kršijo dolžnosti obveščanja, kot so določene s pravili;

-

izključitvi vrednostnih papirjev, ki so uvrščeni v borzno kotacijo.

(2)

Odbor v zadevah iz prvega odstavka tega člena odloča na podlagi meril in po postopku, ki ga za odločanje borze določajo ZTVP in ta pravila. Če pravila posameznega vprašanja posebej ne urejajo, se za postopek odločanja odbora primerno uporabljajo določbe ZTVP za odločanje agencije v posamičnih zadevah ter določbe ZUP.

4. člen

Sestava odbora

(1)

Odbor ima pet (5) rednih članov in tri (3) nadomestne člane. Sedem (7) članov, ki izpolnjujejo pogoje, za dobo štirih (4) let imenuje nadzorni svet z možnostjo ponovnih imenovanj, enega (1) rednega člana, ki je uslužbenec borze, pa imenuje uprava.

(2)

Za rednega in nadomestnega člana odbora je lahko imenovana oseba, ki ima univerzitetno izobrazbo in je priznan strokovnjak s področja financ ali gospodarskega prava.

(3)

Člani odbora med seboj na prvi seji izberejo predsednika odbora.

(4)

Nadomestni član v primeru, ko bi zaradi izločitve več posameznih članov prišlo do nesklepčnosti odbora, nadomesti rednega člana na posamezni seji.

(5)

Člana odbora, ki je hkrati uslužbenec borze, v primeru izločitve ali odsotnosti na posamezni seji nadomesti njegov namestnik, ki ga določi uprava.

5. člen

Izločitev člana odbora

(1)

Član odbora ne sme sodelovati pri odločanju, če meni, da v zadevi, o kateri teče postopek, obstajajo izločitveni razlogi, ki mu onemogočajo nepristransko, strokovno odločanje.

(2)

Član odbora, ki naj bi odločal v zadevi, mora takoj, ko izve za kakšen izločitveni razlog, to sporočiti predsedniku odbora.

(3)

O izločitvi člana odbora odloča predsednik odbora, o izločitvi predsednika odbora pa odloča uprava.

6. člen

Odločanje odbora

(1)

Odbor v zadevah, za katere je pristojen, na podlagi pisnih zahtev izdajateljev oziroma na lastno pobudo sprejema odločbe in sklepe po posvetovanju z glasovanjem na seji, ki ni javna.

(2)

Seje odbora sklicuje in vodi predsednik odbora.

(3)

Predsednik odbora vodi posvetovanje in glasovanje o posamezni zadevi.

(4)

Odbor veljavno odloča, če je na seji navzoča večina članov odbora, odločitev odbora pa je veljavno sprejeta, če zanjo glasuje večina članov odbora, ki so navzoči na seji. Če je izid glasovanja neodločen, je odločilen glas predsednika odbora.

(5)

V nujnih primerih se lahko odločitve odbora sprejemajo tudi korespondenčno.

7. člen

Ugovor zoper odločitve odbora

(1)

Zoper odločbo, s katero je odbor sprejel vrednostni papir v borzno kotacijo ali izključil vrednostni papir iz kotacije na borzi, je dovoljen ugovor na agencijo. Ugovor je potrebno vložiti v roku osem (8) dni po prejemu odločbe. Ugovor proti odločbi, s katero odbor začasno izključi vrednostni papir iz trgovanja ali trajno izključi vrednostni papir iz kotacije na borzi, ne zadrži izvršitve.

(2)

Zoper odločbo, s katero je odbor odločil o:

-

spremembi v kotaciji vrednostnih papirjev,

-

nadaljnji zaustavitvi trgovanja z vrednostnimi papirji, ki so uvrščeni v kotacijo na borzi ter

-

ukrepih, če izdajatelji, ki so sprejeti v borzno kotacijo, kršijo dolžnosti obveščanja, kot so določene s pravili, razen ukrepa začasne ali trajne izključitve vrednostnega papirja iz kotacije na borzi,

je možen ugovor na nadzorni svet. Ugovor je potrebno vložiti v roku osem (8) dni po prejemu odločbe. Vložen ugovor ne zadrži izvršitve teh odločb, razen če pravila določajo drugače.

(3)

Zoper sklepe, s katerimi je odbor odločil o vprašanjih, ki se tičejo postopka ali so se pojavila v zvezi s postopkom v zadevah iz pristojnosti odbora, poseben ugovor ni dovoljen.

8. člen

Zapisnik seje odbora

(1)

O poteku seje se vodi zapisnik, v katerem se navedejo: datum in ura seje, prisotni člani odbora, točke dnevnega reda, potek in izid glasovanja o zadevi ter obrazložitve k posameznim točkam dnevnega reda. Zapisniku se priložijo sprejete odločbe oziroma sklepi ter pripadajoča dokumentacija, ki je bila podlaga za odločanje odbora v posamezni zadevi.

(2)

Osnutek zapisnika sestavi uslužbenec borze, ki je član odbora in je bil prisoten na seji odbora.

(3)

Člani odbora prejmejo osnutek zapisnika pred naslednjo sejo odbora, na kateri lahko podajo pripombe na njegovo vsebino. Dokončno oblikovani zapisnik postane veljaven, ko ga podpišeta njegov sestavljavec in predsednik odbora.

(4)

Izvirnik zapisnika s prilogami se hrani v arhivu sektorja za sprejem vrednostnih papirjev.

9. člen

Prenehanje članstva in razrešitev članov odbora

(1)

Članu odbora članstvo preneha s potekom mandata, za katerega je bil imenovan.

(2)

Član odbora se lahko razreši pred potekom mandata, za katerega je bil imenovan, v naslednjih primerih:

-

če sam zahteva razrešitev;

-

če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora šest (6) mesecev ali hujšo kazen;

-

če se ugotovi, da je huje kršil člansko dolžnost ali ugled borze ali če je s svojim delom pokazal, da ni sposoben opravljati funkcijo;

-

če zanemarja dolžnosti pri odboru.

(3)

Uprava odloča o razrešitvi člana odbora, ki ga je imenovala, o razrešitvi ostalih članov pa odloča nadzorni svet.

10. člen

Prenos pooblastila

Posamezna dejanja, ki jih po določbah teh pravil opravlja predsednik odbora, lahko opravlja tudi uslužbenec borze, če ga za opravilo teh dejanj pooblasti predsednik odbora.

2.1.2. SPREJEM VREDNOSTNIH PAPIRJEV V BORZNO KOTACIJO

11. člen

Pogoji za sprejem v borzno kotacijo

(1)

V borzno kotacijo so lahko sprejeti vrednostni papirji, ki glede na svoje lastnosti in glede na poslovanje njihovega izdajatelja izpolnjujejo naslednje pogoje:

-

da se z njimi lahko organizirano trguje,

-

da so v celoti vplačani,

-

da so neomejeno prenosljivi,

-

da so izdani v nematerializirani obliki,

-

da glede na poslovanje izdajatelja in lastnosti vrednostnih papirjev izpolnjujejo kriterije za uvrstitev v kotacijo, ki jih v tem poglavju določajo pravila.

(2)

O sprejemu vrednostnih papirjev v borzno kotacijo odloča odbor.

(3)

Vrednostni papir je lahko sprejet v borzno kotacijo, četudi ne izpolnjuje enega od kriterijev, določenih v 12. členu pravil, če pri tem ne gre za bistvena odstopanja ali če obstaja utemeljeno pričakovanje, da bo tudi ta pogoj izpolnjen v kratkem času po uvrstitvi v borzno kotacijo.

(4)

Vrednostni papirji, ki nudijo pravico do zamenjave za druge vrednostne papirje ali pravico do nakupa drugih vrednostnih papirjev, so lahko sprejeti v borzno kotacijo, če so vrednostni papirji, za katere se zamenjajo, že sprejeti v borzno kotacijo.

(5)

Obveznice izdajatelja, ki ni banka, so lahko v borzno kotacijo sprejete, če je izdajatelj z banko ali s KDD sklenil pogodbo o opravljanju storitev izplačevanja obveznosti vsakokratnemu imetniku teh obveznic.

(6)

Odbor lahko v borzno kotacijo sprejme tudi vrednostne papirje novo ustanovljene družbe, ki je nastala z združitvijo več družb oziroma z razdelitvijo obstoječe družbe, pri čemer se šteje, da sta pogoja glede let poslovanja in realnosti ter objektivnosti računovodskih izkazov smiselno izpolnjena, če so bili vrednostni papirji vsaj ene od družb, ki so se združile, oziroma družbe, ki se je razdelila, do začetka postopka preoblikovanja sprejeti na organizirani trg.

12. člen

Kriteriji za sprejem v borzno kotacijo

(1)

V kotacijo na borzi se lahko sprejmejo samo tisti vrednostni papirji, ki ustrezajo naslednjim kriterijem:

Kriteriji za uvrstitev delnic:
 
Leta poslovanja                                                 3
Realnost in objektivnost           revidirani računovodski izkazi
računovodskih izkazov                                 za tri leta
 
Velikost kapitala
(kapital po zadnji revidirani bilanci stanja:
vpoklicani kapital, kapitalske rezerve, rezerve
iz dobička, preneseni čisti poslovni izid, čisti
poslovni izid poslovnega leta, prevrednoteni
popravki kapitala)                                    500 mio SIT
 
Minimalna velikost razreda delnic
(upošteva se knjigovodska vrednost delnice
oziroma tržna kapitalizacija, če je delnica že
bila v kateremkoli segmentu
organiziranega trga)                                  200 mio SIT
 
Odstotek razreda delnic v javnosti                        vsaj 25%
Število imetnikov razreda delnic                         vsaj 150
 
Kriteriji za uvrstitev obveznic:
 
Leta poslovanja                                                 3
 
Realnost in objektivnost           revidirani računovodski izkazi
računovodskih izkazov                                 za tri leta
Skupna nominalna vrednost prodane
serije obveznic                                       300 mio SIT

(2)

Pri ugotavljanju odstotka vrednostnih papirjev v javnosti se ne vštejejo:

-

delnice v lasti uprave izdajatelja,

-

delnice v lasti tistih, ki imajo več kot 10% delnic posameznega razreda.

13. člen

Obveznice Republike Slovenije

Obveznice, katerih izdajatelj je Republika Slovenija ali pa je zanje izdala jamstvo, določeno z zakonom, se uvrstijo v borzno kotacijo ne glede na izpolnjevanje kriterijev iz 12. člena pravil.

14. člen

Zahteva za sprejem vrednostnega papirja

(1)

Postopek za sprejem vrednostnega papirja v kotacijo na borzi se začne na podlagi izpolnjenega predpisanega obrazca zahteve, ki ga izdajatelj ali oseba, ki jo pooblasti izdajatelj, vloži neposredno pri borzi ali pošlje priporočeno po pošti. Vsebino obrazca zahteve predpiše uprava s sklepom.

(2)

Predpisanemu obrazcu zahteve iz prejšnjega odstavka je treba priložiti:

-

pet (5) izvodov osnutka prospekta za kotacijo na borzi;

-

dovoljenje agencije za javno ponudbo oziroma dovoljenje agencije za organizirano trgovanje;

-

prečiščeno besedilo statuta izdajatelja;

-

izpis iz sodnega registra;

-

kopije revizijskih poročil za zadnja tri (3) poslovna leta;

-

odločbo agencije o uspešnosti javne prodaje vrednostnih papirjev, ki so predmet zahteve;

-

izjavo o polni vplačanosti vrednostnih papirjev, ki so predmet zahteve;

-

odločbo o vknjižbi vrednostnega papirja v register nematerializiranih vrednostnih papirjev pri KDD;

-

navedbo desetih (10) največjih imetnikov vrednostnih papirjev in njihovega deleža ter skupno število vseh imetnikov vrednostnih papirjev;

-

navedbo deleža vrednostnih papirjev izdajatelja, ki jih ima v lasti uprava izdajatelja;

-

navedbo oseb, ki opravljajo storitve v zvezi z uvedbo vrednostnih papirjev v javno trgovanje;

-

dokazilo o plačilu pristojbine za odločanje o sprejemu.

(3)

Zahteva se mora nanašati na celoten razred izdanega vrednostnega papirja.

(4)

Če je izdajatelj od agencije pridobil dovoljenje za organizirano trgovanje, je potrebno dokumentaciji iz drugega odstavka tega člena priložiti tudi izjavo izdajatelja o morebitnem postopku javne ponudbe zaradi nadaljnje javne prodaje.

15. člen

Prospekt za borzno kotacijo

(1)

Prospekt za borzno kotacijo je pisni dokument izdajatelja, ki vsebuje podatke, ki omogočajo kupcu vrednostnih papirjev vpogled v izdajateljev pravni in finančni položaj, poslovne možnosti in pravice, ki izhajajo iz vrednostnega papirja (v nadaljnjem besedilu: prospekt).

(2)

Izvleček prospekta je pisni dokument, ki vsebuje povzetek pomembnejših podatkov iz prospekta.

(3)

Podrobna vsebina prospekta in vsebina izvlečka prospekta sta določeni z veljavnim sklepom agencije, ki določa podrobnejšo vsebino prospekta, izvlečka prospekta in javnega poziva za vpis in vplačilo vrednostnih papirjev.

(4)

Člani odbora in borza ne odgovarjajo za resničnost in popolnost podatkov, ki so navedeni v prospektu in izvlečku prospekta za borzno kotacijo.

16. člen

Predhodni preizkus zahteve

(1)

V postopku predhodnega preizkusa zahteve predsednik odbora najkasneje v sedmih (7) dneh od prejema zahteve preizkusi ali so izpolnjene predpostavke za odločanje o zahtevi:

-

ali jo je vložila upravičena oseba;

-

ali obrazec zahteve obsega predpisane podatke ter

-

ali so obrazcu zahteve priložene priloge iz drugega odstavka 14. člena pravil.

(2)

Če predsednik odbora ugotovi, da predpostavke za odločanje o zahtevi niso izpolnjene, gre pa za pomanjkljivosti, ki jih ni mogoče odpraviti, z odločbo zavrže zahtevo.

(3)

Če predsednik odbora ugotovi, da predpostavke za odločanje o zahtevi niso izpolnjene in je pomanjkljivosti mogoče odpraviti, naloži vložniku zahteve za sprejem s sklepom, da pomanjkljivosti odpravi. V sklepu določi rok za odpravo pomanjkljivosti, ki ne sme biti krajši od osem (8) dni in ne daljši kot petnajst (15) dni.

(4)

Če izdajatelj v roku iz tretjega odstavka tega člena v sklepu navedenih pomanjkljivosti ne odpravi, jo predsednik odbora z odločbo zavrže.

17. člen

Obravnava zahteve in sprejem v borzno kotacijo

(1)

Če predsednik odbora zahteve za sprejem vrednostnega papirja v borzno kotacijo ne zavrže, jo uvrsti na dnevni red sej odbora. Odbor odloči o zahtevi najkasneje v tridesetih (30) dneh od prejema zahteve.

(2)

Odbor z odločbo odloči, da vrednostni papir sprejme v borzno kotacijo, če ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za borzno kotacijo in da je prospekt za borzno kotacijo sestavljen v skladu s predpisi.

18. člen

Zavrnitev zahteve

(1)

Če izdajatelj oziroma vrednostni papir ne izpolnjujeta pogojev za sprejem v kotacijo ali če prospekt za kotacijo ne vsebuje vseh podatkov iz 15. člena teh pravil, odbor zahtevo z odločbo zavrne.

(2)

Odbor zavrne zahtevo za sprejem v borzno kotacijo tudi, če bi glede na položaj izdajatelja trgovanje s tem vrednostnim papirjem na borzi ogrozilo interese vlagateljev.

19. člen

Posredovanje odločitve o sprejemu

(1)

Odbor v osmih (8) dneh po sprejemu odločitve o sprejemu ali zavrnitvi sprejema vrednostnega papirja v borzno kotacijo vroči odločbo vložniku zahteve. Odločba vsebuje uvod, izrek, obrazložitev in pouk o pravnem sredstvu.

(2)

Če je vrednostni papir sprejet v borzno kotacijo, se obvestilo o sprejemu v kotacijo objavi na SEOnet in v dnevno informativnem časopisju, najpozneje osem (8) dni po odločitvi.

20. člen

Dolžnosti izdajatelja do začetka trgovanja z vrednostnim papirjem

(1)

Po ugoditvi zahtevi mora izdajatelj najkasneje v roku osem (8) dni od objave odločitve o sprejemu v kotacijo zagotoviti objavo izvlečka prospekta.

(2)

Izdajatelj je dolžan najkasneje osem (8) dni od objave odločitve o sprejemu vrednostnega papirja v borzno kotacijo dostaviti borzi petnajst (15) izvodov dokončnega prospekta, po en (1) izvod pa tudi vsem članom borze, agenciji in KDD.

(3)

Poleg obveznosti iz prvega in drugega odstavka tega člena mora izdajatelj v roku, ki se mu določi v izreku odločbe o sprejemu vrednostnega papirja v borzno kotacijo, vplačati pristojbino za borzno kotacijo.

21. člen

Začetek trgovanja

(1)

Datum začetka trgovanja po izpolnitvi dolžnosti iz 20. člena določi uprava. O tem najmanj tri (3) dni pred začetkom trgovanja obvesti člane borze, javnost in izdajatelja.

(2)

Če izdajatelj ne izpolni svojih obveznosti skladno z 20. členom pravil in se zato trgovanje s tem vrednostnim papirjem ne začne v roku petnajst (15) dni od vročitve odločbe o sprejemu vrednostnega papirja v borzno kotacijo, lahko odbor odločbo o sprejemu v kotacijo razveljavi. Razveljavitev odločbe o sprejemu se posreduje in objavi na enak način, kot je bila objavljena odločitev o sprejemu.

2.1.3. POSTOPEK V PRIMERU SPREMEMB V KOTACIJI POSAMEZNEGA VREDNOSTNEGA PAPIRJA

2.1.3.1. Razširitev kotacije delnic

22. člen

Zahteva za razširitev kotacije delnic

(1)

V primerih povečanja osnovnega kapitala izdajatelja, čigar delnice istega razreda so že uvrščene v borzno kotacijo, na podlagi:

-

nadaljnje izdaje teh delnic, za katere izdajatelj skladno z ZTVP izvede javno ponudbo ali pridobi dovoljenje za organizirano trgovanje; v primeru izdaje nadomestnih delnic za prevzem pa dovoljenje za ponudbo za odkup ter

-

izdaje delnic istega razreda, za katere skladno z ZTVP ni potrebno pridobiti dovoljenja agencije za javno ponudbo ali dovoljenja za organizirano trgovanje,

je izdajatelj dolžan predložiti zahtevo za razširitev kotacije delnic na borzi, še pred vpisom sprememb v sodni register in pred izdajo delnic. Izpolnjenemu obrazcu zahteve je izdajatelj dolžan priložiti glede na vrsto sprememb v kapitalu družbe dokumentacijo, iz katere izhaja, da je razširitev kotacije utemeljena.

(2)

Izdajatelj je dolžan zagotoviti pogoje za razširitev kotacije vrednostnega papirja iz prvega odstavka tega člena pred izdajo vrednostnih papirjev, sicer lahko odbor iz kotacije izključi že uvrščene izdajateljeve vrednostne papirje istega razreda.

23. člen

Razširitev kotacije, kadar je potrebna javna ponudba vrednostnega papirja

(1)

Borzna kotacija delnic izdajatelja se lahko razširi z nadaljnjo izdajo delnic enakega razreda, za katero izdajatelj skladno z ZTVP opravi javno ponudbo ali pridobi dovoljenje agencije za organizirano trgovanje. Izdajatelj je dolžan odboru predložiti naslednjo dokumentacijo:

-

dovoljenje agencije za javno ponudbo vrednostnih papirjev ali dovoljenje agencije za organizirano trgovanje;

-

prijavo sklepa o povečanju osnovnega kapitala v sodni register;

-

dokazila o uspešnosti javne ponudbe;

-

izjavo o polni vplačanosti delnic;

-

prospekt za borzno kotacijo;

-

zadnji razpoložljivi podatek o desetih (10) največjih delničarjih družbe s številom glasovalnih pravic in podatek o desetih (10) največjih kupcih novo izdanih delnic, če je ta dostopen.

(2)

V primeru razširitve borzne kotacije delnic z delnicami enakega razreda, ki jih izdajatelj izda kot nadomestne delnice v postopku prevzema po Zakonu o prevzemih, mora izdajatelj obrazcu zahteve priložiti smiselno enaka dokazila (dovoljenje agencije za ponudbo za odkup, odločba agencije o uspešnosti ponudbe za odkup...).

24. člen

Razširitev kotacije, kadar javna ponudba delnic ni potrebna

(1)

Izdajatelj lahko zahteva razširitev kotacije delnic zaradi izdaje delnic istega razreda:

-

ob povečanju kapitala iz sredstev družbe,

-

ob pogojnem povečanju kapitala oziroma zaradi zamenjave obstoječih delnic ob pripojitvi, spojitvi ali razdružitvi ter

-

ob povečanju kapitala izključno s stvarnimi vložki.

(2)

Če se z delnicami iz prvega odstavka tega člena lahko organizirano trguje, ne da bi bilo skladno z ZTVP potrebno pridobiti dovoljenje agencije za javno ponudbo ali za organizirano trgovanje, je izdajatelj dolžan k zahtevi za razširitev predložiti prijavo sklepa o povečanju osnovnega kapitala v sodni register.

25. člen

Razširitev v primeru pogojnega povečanja osnovnega kapitala

Izdajatelj lahko zahteva razširitev kotacije delnic, ki so že uvrščene v borzno kotacijo, na podlagi pogojnega povečanja osnovnega kapitala v primeru:

-

izdaje zamenljivih obveznic, ki nosijo pravico do zamenjave za delnice istega razreda,

-

izdaje delnic za izvedbo pripojitve druge družbe ter

-

izdaje delnic zaradi uresničitve pravic delavcev družbe za prejem novih delnic v zameno za vložek denarnih terjatev, ki delavcem pripadajo iz udeležbe v dobičku in zagotovitve opcijskih upravičenj do nakupa delnic, ki jih je družba zagotovila članom uprave, nadzornega sveta in delavcem družbe ali z njo povezane družbe.

26. člen

Izdajatelj je dolžan v primeru iz prve alinee prejšnjega člena zahtevi za razširitev kotacije priložiti izjavo, s katero se zavezuje borzi takoj po prejemu posredovati kopije naslednjih odločb:

-

sklepa o vpisu pogojnega povečanja osnovnega kapitala v sodni register,

-

odločbe KDD o izdaji delnic v centralnem registru nematerializiranih vrednostnih papirjev ter

-

sklepa o vpisu skupnega zneska povečanja osnovnega kapitala v sodni register.

27. člen

V primeru zahteve za razširitev iz druge alinee 25. člena je izdajatelj dolžan odboru predložiti naslednje dokumente:

-

pogodbo o pripojitvi, ki mora vsebovati sestavine v skladu z določbami ZGD ter upoštevati ostala določila ZGD s tem v zvezi, skupaj z opisom vrednostnih papirjev, izdanih na podlagi pripojitve;

-

zapisnike zasedanj skupščin vseh družb, ki so udeležene pri pripojitvi, na katerih so odločale o soglasju za pripojitev;

-

poročilo oziroma poročila uprav družb, ki so udeležene pri pripojitvi, o pripojitvi (513. člen ZGD);

-

poročilo oziroma poročila o reviziji pripojitve (514. člen ZGD) ter reviziji povečanja osnovnega kapitala za izvedbo pripojitve, kadar je le-ta zahtevana (518.člen ZGD);

-

poročila nadzornih svetov družb, ki so udeležene pri pripojitvi, o pregledu pripojitve (514. a člen ZGD);

-

letna poročila vseh družb, ki so udeležene pri pripojitvi, za zadnja tri poslovna leta;

-

kadar dan obračuna združitve ni enak bilančnemu presečnemu dnevu zadnjega letnega poročila posameznih prevzetih družb: zaključna poročila teh družb (prvi odstavek 64. člena ZGD), če so bila ta do takrat že revidirana;

-

kadar se zadnje letno poročilo posameznih družb, ki so udeležene pri pripojitvi, nanaša na poslovno leto, ki se je končalo več kot šest mesecev pred sklenitvijo pogodbe o pripojitvi oziroma sestave predloga pogodbe o pripojitvi: vmesne bilance stanja teh družb, ki morajo biti sestavljene po stanju na dan zaključka zadnjega trimesečja pred sklenitvijo pogodbe o pripojitvi oziroma sestave predloga te pogodbe;

-

prijavo sklepa o povečanju osnovnega kapitala za vpis v sodni register,

-

dokument, ki kaže stopnjo razpršenosti vrednostnega papirja in spisek desetih (10) največjih delničarjev oziroma družbenikov ter podatek o skupnem številu delničarjev oziroma družbenikov. Kolikor gre pri delnicah družb za delnice, ki se glase na prinosnika, zadošča podatek o desetih (10) največjih delničarjih z glasovalno pravico oziroma o skupnem številu delničarjev na dan zadnje skupščine, z navedbo deleža celotnega zastopanega kapitala ter predvideno kapitalsko strukturo desetih (10) največjih delničarjev družbe po vpisu pripojitve v sodni register;

-

kadar je za pripojitev potrebno dovoljenje oziroma soglasje pristojnega državnega oziroma drugega organa: dovoljenje oziroma soglasje tega organa;

-

zaključna poročila prevzetih družb.

28. člen

Obravnava zahteve za razširitev kotacije delnic

(1)

Odbor lahko na podlagi prejete zahteve za razširitev odloča o razširitvi kotacije delnic že pred vpisom sprememb v sodni register oziroma odločbe KDD o vpisu teh delnic v centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev, ter lahko sprejme odločbo o razširitvi kotacije z odložnim pogojem.

(2)

Kadar zahteva za razširitev vključuje tudi prospekt za borzno kotacijo, je izdajatelj dolžan dostaviti borzi petnajst (15) izvodov prospekta najkasneje osem (8) dni po vročitvi odločbe odbora o razširitvi borzne kotacije z odložnim pogojem.

(3)

Za izpolnitev odložnega pogoja je izdajatelj dolžan takoj po prejemu borzi posredovati:

-

sklep o vpisu sprememb v sodni register oziroma izpis iz sodnega registra, ki dokazuje spremembo v kapitalu ter

-

odločbo KDD o vpisu delnic, s katerimi se borzna kotacija razširi, v centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev.

(4)

Ob izpolnitvi odložnega pogoja odbor o tem izda ugotovitveno odločbo in jo v roku osmih (8) dni vroči izdajatelju. Borza o datumu razširitve borzne kotacije in o začetku trgovanja s povečanim številom teh delnic obvesti člane, javnost in agencijo.

(5)

Če v tem poglavju ni drugače določeno, se za postopek odločanja odbora o zahtevi za razširitev borzne kotacije delnic smiselno uporabljajo določbe poglavja o sprejemu vrednostnih papirjev v borzno kotacijo.

29. člen

Predložitev dodatne dokumentacije

Odbor lahko določi, da mu mora izdajatelj poleg zahteve za razširitev predložiti dodatno dokumentacijo, iz katere je razvidno, da je zahteva za razširitev utemeljena.

2.1.3.2. Spremembe lastnosti delnic v borzni kotaciji

30. člen

Postopek v primeru sprememb lastnosti vrednostnega papirja v borzni kotaciji

(1)

Razlog za spremembo v kotaciji delnic je tudi zamenjava delnic za nov razred, pri kateri izdajatelju skladno z ZTVP ni potrebno pridobiti dovoljenja za organizirano trgovanje.

(2)

Postopek odločanja odbora o zahtevi izdajatelja za spremembo v kotaciji delnic ter dolžnosti izdajatelja so smiselno enaki, kot v postopku za razširitev kotacije delnic. Po prejemu odločbe KDD o zamenjavi delnic se delnice s staro oznako in lastnostmi izključijo iz sistema BTS, v trgovanje pa se vključijo delnice z novo oznako in lastnostmi.

2.1.3.3. Zožitev kotacije

31. člen

Postopek v primeru zožitve kotacije vrednostnega papirja

(1)

Kadar je razlog za spremembe v kotaciji vrednostnega papirja zmanjšanje osnovnega kapitala družbe, mora izdajatelj smiselno prilagojeni zahtevi iz 22. člena pravil predložiti sklep skupščine o zmanjšanju osnovnega kapitala, iz katerega je razviden način zmanjšanja.

(2)

Postopek odločanja odbora je smiselno enak postopku v primeru razširitve kotacije.

2.1.3.4. Spremembe v kotaciji posameznega razreda obveznic

32. člen

Smiselna uporaba določb

V primerih sprememb v kotaciji posameznega razreda obveznic se smiselno uporabljajo določbe pravil za postopek v primeru sprememb v kotaciji delnic posameznega razreda.

2.1.3.5. Sprejem samostojno prenosljivih pravic pri povečanjih osnovnega kapitala v borzno kotacijo

33. člen

(1)

Pri novih izdajah delnic izdajatelja, katerega delnice že kotirajo na borzi, lahko kotirajo samostojno prenosljive pravice do nakupa novih delnic od dneva podelitve samostojno prenosljivih pravic, kot ga določi izdajatelj do njihove zapadlosti, če so izdane v nematerializirani obliki.

(2)

V primeru izdaje pravic je izdajatelj o tem dolžan obvestiti borzo in vložiti zahtevo za kotacijo na borzi. O zahtevi odloča odbor.

(3)

Uprava vsakokrat določi natančen čas kotiranja teh pravic.

2.1.4. OBVEZNOSTI IZDAJATELJEV, KATERIH VREDNOSTNI PAPIRJI SO SPREJETI V BORZNO KOTACIJO

2.1.4.1. Računovodski izkazi, poročila ter ocene poslovanja

34. člen

Nerevidirani letni nekonsolidirani in konsolidirani računovodski izkazi

(1)

Izdajatelj, katerega vrednostni papirji so bili sprejeti v borzno kotacijo, mora borzi nemudoma predložiti nerevidirane letne nekonsolidirane in konsolidirane računovodske izkaze in jih javno objaviti skladno z določbami 42.člena pravil in z navodili za obveščanje.

(2)

Skrajni rok za objavo nekonsolidiranih računovodskih izkazov je dva (2) meseca po preteku poslovnega leta in za objavo nerevidiranih konsolidiranih računovodskih izkazov tri (3) mesece po preteku poslovnega leta.

(3)

Izdajatelj mora v javni objavi navesti:

-

navedbo, da gre za javno objavo skladno s pravili Ljubljanske borze, d. d., Ljubljana;

-

firmo in sedež izdajatelja;

-

nerevidirano nekonsolidirano in konsolidirano bilanco stanja, izkaz poslovnega izida, izkaz finančnega izida in izkaz gibanja kapitala (vključno s podatki o bilančnem dobičku oziroma izgubi), po ustreznem računovodskem standardu za zunanje poslovno poročanje, in sicer podatke za poslovno leto, na katero se nanašajo nerevidirani letni izkazi, in podatke za preteklo poslovno leto;

-

pojasnila, ki vključujejo najmanj:

(a) pojasnila ter analizo uprave (zlasti spremembe v upravi, nadzornemu svetu, reviziji, glavni dejavnosti, lastništvu, finančnem položaju podjetja, pričakovanja v prihodnosti, načrti, komentar negotovih dogodkov, ki bi bili lahko pomembni za uporabnika),

(b) pojasnila poslovanja glede na plan,

(c) kazalnik čisti dobiček na delnico z navedbo metode izračuna,

(d) kazalnik knjigovodska vrednost delnice z metodo izračuna,

(e) pomembni dogodki, ki so se zgodili po obračunskem obdobju in še niso izkazani v prikazanih podatkih.

(4)

Nerevidirane konsolidirane izkaze, navedene v tretjem odstavku tega člena,je potrebno skupaj z navedbo družb, ki so vključene v konsolidacijo, predložiti in objaviti v primerih, ko zakon ali računovodski standardi od izdajatelja zahtevajo oblikovanje konsolidiranih računovodskih izkazov. V primeru ločene objave nerevidiranih letnih konsolidiranih izkazov mora objava smiselno vključevati pojasnila iz 4. alineje tretjega odstavka tega člena, ki se nanašajo na konsolidirane izkaze, skupaj z navedbo družb, ki so vključene v konsolidacijo.

(5)

V primeru objave povzetka revidiranega letnega poročila skladno s 35. členom pravil v roku dveh mesecev po preteku poslovnega leta, izdajatelju ni potrebno objaviti nerevidiranih letnih računovodskih izkazov iz tretjega odstavka tega člena. Določba prvega stavka tega odstavka smiselno velja za objavo povzetka nerevidiranega konsolidiranega letnega poročila v roku treh mesecev.

35. člen

Revidirano letno nekonsolidirano in konsolidirano poročilo

(1)

Izdajatelj, katerega vrednostni papirji so bili sprejeti v borzno kotacijo, mora borzi na način, kot je določen v navodilih za obveščanje, predložiti revidirano letno nekonsolidirano in konsolidirano poročilo in javno objaviti povzetek revidiranega letnega nekonsolidiranega in konsolidiranega poročila skladno z določbami 42.člena pravil takoj, ko je mogoče in ne kasneje kot v tridesetih (30) dneh po prejemu revizijskega poročila.

(2)

Skrajni rok za objavo povzetka revidiranega letnega nekonsolidiranega in konsolidiranega poročila je pet (5) mesecev po poteku poslovnega leta.

(3)

Povzetek revidiranega letnega poročila mora vsebovati najmanj naslednje podatke:

-

navedbo, da gre za javno objavo skladno s pravili Ljubljanske borze, d. d., Ljubljana ter Zakonom o trgu vrednostnih papirjev,

-

firmo in sedež javne družbe,

-

navedbo podatkov o opravljeni reviziji, in sicer:

(a) kdo je opravil revizijo;

(b) ali je bilo mnenje pooblaščenega revizorja o letnem poročilu pritrdilno, s pridržkom oziroma odklonilno;

(c) kadar je mnenje pooblaščenega revizorja pritrdilno, navedbo morebitnih opozoril in opažanj revizorja v revizorjevem poročilu;

(d) kadar mnenje pooblaščenega revizorja ni pritrdilno, morajo biti navedeni tudi razlogi za takšno mnenje;

-

bilanco stanja, izkaz poslovnega izida, izkaz finančnega izida in izkaz gibanja kapitala po ustreznem računovodskem standardu za zunanje poslovno poročanje, in sicer podatke za poslovno leto, na katero se nanaša letno poročilo, in podatke za preteklo poslovno leto;

-

navedbo, da je celotno letno poročilo na vpogled na sedežu javne družbe in navedbe o predložitvi in dostopnosti revidiranega letnega poročila iz osmega odstavka 55.člena ZGD.

(4)

Poleg povzetka revidiranega letnega poročila mora objava dodatno vsebovati pojasnila skladno z navodili za obveščanje, zlasti:

-

pojasnila in analiza uprave (zlasti spremembe v upravi, nadzornemu svetu, reviziji, glavni dejavnosti, lastništvu, finančnem položaju podjetja, pričakovanja v prihodnosti, načrti, komentar negotovih dogodkov, ki bi bili lahko pomembni za uporabnika);

-

pojasnila postavk računovodskih izkazov,

-

pojasnila poslovanja glede na plan;

-

pomembni dogodki, ki so se zgodili po obračunskem obdobju in še niso izkazani v računovodskih izkazih,

-

odobreni kapital (zlasti višina odobrenega kapitala, časovna opredelitev veljavnosti pooblastila upravi, navedba ali in kdaj je uprava že sprejela sklep o povečanju osnovnega kapitala, odstotek izkoriščenosti odobrenega kapitala, morebitna izključitev prednostne pravice do novih delnic),

-

pogojno povečanje osnovnega kapitala (zlasti datum sprejetega sklepa o pogojnem povečanju osnovnega kapitala, nominalni znesek pogojno povečanega osnovnega kapitala, namen pogojnega povečanja osnovnega kapitala, prednostna pravica do nakupa novih delnic),

-

znesek bruto dividende na delnico posameznega razreda v tekočem in preteklem letu,

-

kazalnik čisti dobiček na delnico z navedbo metode izračuna,

-

kazalnik knjigovodska vrednost delnice z navedbo metode izračuna,

-

na zadnji dan obravnavanega poslovnega leta število lastnih delnic, navedba obdobja in namena za njihovo pridobitev, navedba načrta odsvojitve in rokov odsvojitve, podatki o oblikovanju rezerv za lastne delnice;

-

10 največjih delničarjev na zadnji dan obravnavanega poslovnega leta (če se delnice glasijo na prinosnika, podatki na podlagi zadnje skupščine delničarjev), število in delež za posameznega od navedenih v celotnem kapitalu izdajatelja;

-

število vrednostnih papirjev izdajatelja in delež v lasti posameznih članov uprave izdajatelja in posameznih članov nadzornega sveta v kapitalu izdajatelja na zadnji dan poslovnega leta.

(5)

Če zakon ali računovodski standardi od izdajatelja zahtevajo oblikovanje konsolidiranih računovodskih izkazov, je potrebno objaviti povzetek konsolidiranega letnega poročila, ki dodatno vključuje še naslednje podatke:

-

konsolidirano bilanco stanja, konsolidiran izkaz poslovnega izida, konsolidiran izkaz finančnega izida in konsolidiran izkaz gibanja kapitala po ustreznem računovodskem standardu za zunanje poslovno poročanje, in sicer podatke za poslovno leto, na katero se nanaša letno poročilo, in podatke za preteklo poslovno leto.

-

navedbo podatkov o opravljeni reviziji, in sicer:

(a) kdo je opravil revizijo;

(b) ali je bilo mnenje pooblaščenega revizorja o konsolidiranem letnem poročilu pritrdilno, s pridržkom oziroma odklonilno;

(c) kadar je mnenje pooblaščenega revizorja pritrdilno, navedbo morebitnih opozoril in opažanj revizorja v revizorjevem poročilu;

(d) kadar mnenje pooblaščenega revizorja ni pritrdilno, morajo biti navedeni tudi razlogi za takšno mnenje;

-

navedbo družb, ki so vključene v konsolidacijo.

(6)

V primeru ločene objave povzetka revidiranega letnega konsolidiranega poročila mora javna objava smiselno vključevati pojasnila iz četrtega odstavka tega člena, ki se nanašajo na konsolidirane izkaze in navedbo pomembnih dogodkov, ki so se zgodili po objavi povzetka revidiranega letnega nekonsolidiranega poročila.

36. člen

Polletno poročilo

(1)

Izdajatelj, katerega delnice so sprejete v borzno kotacijo, mora borzi na način, kot je določen v navodilih za obveščanje predložiti polletno poročilo o svojem poslovanju z obrazložitvijo in navedbo sprememb podatkov, ki so vsebovani v prospektu in povzetek polletnega poročila javno objaviti na predpisan način skladno z določili 42.člena in z navodili za obveščanje.

(2)

Skrajni rok za objavo povzetka polletnega poročila je dva (2) meseca po končanem polletnem obračunskem obdobju.

(3)

Povzetek polletnega poročila mora vsebovati najmanj naslednje podatke:

-

navedbo, da gre za javno objavo skladno s pravili Ljubljanske borze, d. d., Ljubljana ter Zakonom o trgu vrednostnih papirjev,

-

firmo in sedež javne družbe,

-

navedbo, da polletno poročilo ni revidirano oziroma navedbo podatkov o opravljeni reviziji, in sicer:

(a) kdo je opravil revizijo;

(b) ali je bilo mnenje pooblaščenega revizorja o polletnem letnem poročilu pritrdilno, s pridržkom oziroma odklonilno;

(c) kadar je mnenje pooblaščenega revizorja pritrdilno, navedbo morebitnih opozoril in opažanj revizorja v revizorjevem poročilu;

(d) kadar mnenje pooblaščenega revizorja ni pritrdilno, morajo biti navedeni tudi razlogi za takšno mnenje;

-

bilanco stanja, izkaz poslovnega izida, izkaz finančnega izida in izkaz gibanja kapitala po ustreznem računovodskem standardu za zunanje poslovno poročanje, in sicer podatke za obračunsko obdobje, na katero se nanaša polletno poročilo, in podatke za obračunsko obdobje prvega polletja preteklega poslovnega leta,

-

navedbo, da je celotno polletno poročilo na vpogled na sedežu javne družbe.

(4)

Poleg povzetka polletnega poročila mora objava vsebovati tudi pojasnila skladno z navodili za obveščanje, zlasti:

-

pojasnila in analiza uprave (zlasti spremembe v upravi, nadzornemu svetu, reviziji, glavni dejavnosti, lastništvu, finančnem položaju podjetja, pričakovanja v prihodnosti, načrti, komentar negotovih dogodkov, ki bi bili lahko pomembni za uporabnika polletnega poročila);

-

pojasnila postavk računovodskih izkazov,

-

pojasnila poslovanja glede na plan,

-

pojasnilo o sezonski naravi in z njo povezani prodajni uspešnosti medletnega delovanja,

-

pomembni dogodki, ki so se zgodili po obračunskem obdobju in še niso izkazani v računovodskih izkazih,

-

odobreni kapital (zlasti višina odobrenega kapitala, časovna opredelitev veljavnosti pooblastila upravi, navedba ali in kdaj je uprava že sprejela sklep o povečanju osnovnega kapitala, odstotek izkoriščenosti odobrenega kapitala, morebitna izključitev prednostne pravice do novih delnic),

-

pogojno povečanje osnovnega kapitala (zlasti datum sprejetega sklepa o pogojnem povečanju osnovnega kapitala, nominalni znesek pogojno povečanega osnovnega kapitala, namen pogojnega povečanja osnovnega kapitala, prednostna pravica do nakupa novih delnic),

-

znesek bruto dividende na delnico posameznega razreda v tekočem in preteklem letu,

-

kazalnik čisti dobiček na delnico z navedbo metode izračuna,

-

kazalnik knjigovodska vrednost delnice z navedbo metode izračuna,

-

na zadnji dan obravnavanega obračunskega obdobja število lastnih delnic, navedba obdobja in namena za njihovo pridobitev, navedba načrta odsvojitve in rokov odsvojitve, podatki o oblikovanju rezerv za lastne delnice;

-

10 največjih delničarjev na zadnji dan obravnavanega poslovnega obdobja (če se delnice glasijo na prinosnika, podatki na podlagi zadnje skupščine delničarjev), število in delež za posameznega od navedenih v celotnem kapitalu izdajatelja;

-

število vrednostnih papirjev izdajatelja in delež v lasti posameznih članov uprave izdajatelja in posameznih članov nadzornega sveta v kapitalu izdajatelja na zadnji dan obravnavanega poslovnega obdobja.

(5)

Če zakon ali računovodski standardi od izdajatelja zahtevajo oblikovanje letnih konsolidiranih računovodskih izkazov, mora objava vsebovati tudi naslednje podatke:

-

konsolidirano bilanco stanja, konsolidiran izkaz poslovnega izida, konsolidiran izkaz finančnega izida in konsolidiran izkaz gibanja kapitala po ustreznem računovodskem standardu za zunanje poslovno poročanje, in sicer podatke za obračunsko obdobje, na katero se nanaša polletno poročilo, in podatke za obračunsko obdobje prvega polletja preteklega poslovnega leta;

-

navedbo, da polletno poročilo ni revidirano oziroma navedbo podatkov o opravljeni reviziji, in sicer:

(a) kdo je opravil revizijo;

(b) ali je bilo mnenje pooblaščenega revizorja o konsolidiranem polletnem letnem poročilu pritrdilno, s pridržkom oziroma odklonilno;

(c) kadar je mnenje pooblaščenega revizorja pritrdilno, navedbo morebitnih opozoril in opažanj revizorja v revizorjevem poročilu;

(d) kadar mnenje pooblaščenega revizorja ni pritrdilno, morajo biti navedeni tudi razlogi za takšno mnenje;

-

navedbo družb, ki so vključene v konsolidacijo.

36.a člen

Drugo medletno poročanje o poslovanju

(1)

Medletno poročanje o poslovanju zajema:

-

podatke o poslovanju za prve tri mesece poslovnega leta,

-

podatke o poslovanju za prvih devet mesecev poslovnega leta.

(2)

Izdajatelj, katerega delnice so sprejete v borzno kotacijo, mora borzi posredovati podatke o medletnem poslovanju in jih javno objaviti na predpisan način skladno z določili 42.člena pravil in z navodili za obveščanje.

(3)

Skrajni rok za objavo je dva (2) meseca po preteku ustreznega obračunskega obdobja.

(4)

Izdajatelj mora v javni objavi navesti:

-

navedbo, da gre za javno objavo podatkov o poslovanju za ustrezno obračunsko obdobje poslovnega leta skladno s pravili Ljubljanske borze, d. d., Ljubljana;

-

firmo in sedež izdajatelja;

-

podatke o poslovanju, ki vključujejo:

(a) za nebančne izdajatelje najmanj podatke o čistih prihodkih od prodaje, čistem poslovnem izidu iz rednega delovanja in čistem poslovnem izidu obračunskega obdobja, primerjalno z enakim obračunskim obdobjem preteklega poslovnega leta;

(b) za bančne izdajatelje najmanj podatke o bilančni vsoti, jamstvenem kapitalu, prihodkih iz obresti in podobnih prihodkih, neobrestnih prihodkih, čistem poslovnem izidu iz rednega delovanja in čistem poslovnem izidu obračunskega obdobja, primerjalno z enakim obračunskim obdobjem preteklega poslovnega leta.

-

pojasnila, ki vključujejo najmanj:

(a) pojasnila ter analizo uprave (zlasti spremembe v upravi, nadzornemu svetu, reviziji, glavni dejavnosti, lastništvu, finančnem položaju podjetja, pričakovanja v prihodnosti, načrti, komentar negotovih dogodkov, ki bi bili lahko pomembni za uporabnika),

(b) pojasnila poslovanja glede na plan,

(c) pojasnilo o sezonski naravi in z njo povezani prodajni uspešnosti medletnega delovanja,

(d) kazalnik čisti dobiček na delnico z navedbo metode izračuna,

(e) kazalnik knjigovodska vrednost delnice z metodo izračuna,

(f) pomembni dogodki, ki so se zgodili po obračunskem obdobju in še niso izkazani v prikazanih podatkih.

36.b člen

Predhodne ocene poslovanja in napovedi

Izdajatelj mora skladno z določili 42.člena pravil in z navodili za obveščanje, javno objaviti izdelane ocene preteklega poslovanja, morebitna odstopanja od napovedanega, in napovedi prihodnjega poslovanja, kadar so le-te podlaga za posredovanje informacij tretjim osebam pred objavo natančnih podatkov o poslovanju.

2.1.4.2. Obveščanje o cenovno občutljivih informacijah

37. člen

Skupščina delničarjev in odločanje o dividendah

(1)

Izdajatelj je dolžan takoj, ko je mogoče, borzi posredovati in na način, kot je določen v 42. členu pravil, javno objaviti naslednje podatke v zvezi z zasedanjem skupščine delničarjev družbe:

-

nemudoma po seji nadzornega sveta, najkasneje pa ob objavi sklica skupščine (kjer bodo delničarji obravnavali letno poročilo), poročilo nadzornega sveta, ki vsebuje krajšo izjavo nadzornega sveta o načinu in obsegu preveritve vodenja družbe med poslovnim letom, njegovo stališče do revizijskega poročila ter izjavo nadzornega sveta glede potrditve letnega poročila;

-

v primeru sklica skupščine delničarjev podatke o času in kraju skupščine, pogojih za udeležbo in uresničevanje glasovalne pravice, dnevni red z vsebino predlaganih sklepov, predloge delničarjev s stališčem uprave in kraj, kjer je dostopno letno poročilo in poročilo nadzornega sveta;

-

v primeru predloga sklepa skupščine o delitvi bilančnega dobička podatke o višini dividende, datumu preseka, na katerega se ugotovijo upravičenci do dividende, in datumu izplačila dividend;

-

v primeru izvedene skupščine delničarjev vsebino vseh sprejetih sklepov in napovedane izpodbojne tožbe. V primeru nesprejetja oziroma spremembe predlaganih sklepov na skupščini delničarjev je v obvestilu potrebno na to opozoriti;

-

v primeru obvestil o sklicu in izvedbi skupščine delničarjev se pri točkah dnevnega reda, ki se nanašajo na sprejemanje statuta oziroma drugih splošnih aktov družbe, namesto vsebine lahko navede le kraj, kjer je dostopno besedilo aktov.

(2)

Izdajatelj je dolžan poleg vsebine obvestila borzi na način, kot ga predpisujejo navodila za obveščanje posredovati tudi kopijo vabila delničarjem za udeležbo na skupščini ter izvod celotnega gradiva za skupščino, v obliki, kot je delničarjem na voljo na sedežu družbe. Izdajatelj je dolžan v primeru sprejetih sprememb statuta v roku enega tedna po skupščini borzi posredovati kopijo prečiščenega besedila statuta, kot ga je potrdil notar.

(3)

Zadnji dan upravičenosti do dividende (glede na stanje delniške knjige) je lahko najprej dva (2) delovna dneva po dnevu skupščine delničarjev, ki odloča o delitvi bilančnega dobička. Datum preseka stanja v tem smislu določi izdajatelj.

38. člen

Poslovni dogodki, ki vplivajo na položaj družbe izdajatelja

Izdajatelj je dolžan takoj, ko je mogoče, posredovati borzi in javnosti na način, kot je določen v 42. členu pravil, cenovno občutljive informacije o poslovnih in drugih dogodkih, spremenjenih pogojih poslovanja in vplivu dogodkov iz okolja, ki lahko vplivajo na pravni in finančni položaj družbe, kot so zlasti:

-

prekinitve v poslovanju,

-

bistvene spremembe pri opravljanju glavne dejavnosti,

-

nameravani bistveni spremembi računovodske politike izdajatelja,

-

spremembe v upravi oziroma poslovodstvu in nadzornem svetu,

-

pomembne spremembe v lastniški sestavi,

-

pomembnejši sklepi sej nadzornega sveta izdajatelja,

-

pomembne investicije in dezinvesticije

-

pomembne sklenjene pogodbe,

-

pomembni pravni postopki pred državnimi organi, arbitražami in podobnimi organi (začeti, odločeni na posameznih stopnjah, pravnomočno končani),

-

bistveno spremenjeno stanje na trgu,

-

pridobljeni ali izgubljeni patenti, licence ter blagovne znamke bistvenega pomena,

-

novi proizvodi oziroma storitve ali stranke, ki bistveno vplivajo na poslovanje ter poslovni izid izdajatelja in podobno.

39. člen

Odločitve in okoliščine, ki vplivajo na kapitalsko strukturo družbe izdajatelja

Izdajatelj je dolžan takoj, ko je mogoče, posredovati borzi in javnosti na način, kot je določen v 42. členu pravil, cenovno občutljive informacije o odločitvah in sklepih ter drugih okoliščinah, ki lahko vplivajo na kapitalsko strukturo v družbi izdajatelja in na vrednotenje izdanega vrednostnega papirja, kot so na primer:

-

nameravano povečanje ali zmanjšanje kapitala izdajatelja ali povezanih družb;

-

bistvene spremembe v strukturi virov sredstev izdajatelja;

-

izdaja novih serijskih vrednostnih papirjev;

-

odpoklic izdanih vrednostnih papirjev;

-

sprememba vsebine pravic razreda vrednostnih papirjev, ki kotirajo na borzi in vrednostnih papirjev, v katere so kotirajoči vrednostni papirji zamenljivi;

-

izdaja prednostne pravice do vpisa novih izdaj vrednostnih papirjev, dolžniških vrednostnih papirjev in drugih finančnih instrumentov;

-

sprememba deležev vrednostnih papirjev v kapitalu izdajatelja, ki jih ima v lasti posamezen član uprave ali nadzornega sveta izdajatelja;

-

izvršena pridobitev ali odsvojitev lastnih delnic izdajatelja, najkasneje v trenutku, ko pridobljene ali odsvojene delnice dosežejo 1% celotnega kapitala ter ob vsakem preseženem nadaljnjem odstotku – izdajatelj je v teh primerih dolžan navesti vsaj naslednje podatke: razlogi in namen pridobitve ali odsvojitve; število in nominalni znesek delnic; vrednost delnic; dejstvo, ali je družba oblikovala rezerve za lastne delnice; najnižja in najvišja cena ter delež teh delnic v osnovnem kapitalu, kadar so določeni na podlagi pooblastila skupščine;

-

odpoklic dolžniškega vrednostnega papirja, ki kotira na borzi, pred njegovo dospelostjo;

-

nezmožnost izpolnitve obveznosti na podlagi izdanih dolžniških vrednostnih papirjev ter nezmožnost izplačila dividend;

-

nastop razlogov za ukrepanje in sprejem posameznih ukrepov v skladu z zakonom, ki ureja finančno poslovanje podjetij.

40. člen

Predvidene statusne spremembe družbe izdajatelja

Izdajatelj je dolžan takoj, ko je mogoče, posredovati borzi in javnosti na način, kot je določen v 42. členu pravil, cenovno občutljive informacije o namerah oziroma odločitvah o statusnih spremembah izdajatelja in spremembi pravno organizacijske oblike izdajatelja, kot so na primer:

-

združitev družbe izdajatelja (pripojitev ali spojitev);

-

delitev družbe izdajatelja (razdelitev ali oddelitev);

-

preoblikovanje izdajatelja v drugo obliko družbe in podobno ter

-

drugih spremenjenih okoliščinah in dogodkih, ki predstavljajo spremembo glede na podatke, navedene v prospektu za uvrstitev vrednostnega papirja v kotacijo na borzi in glede na kasnejša obvestila izdajatelja.

41. člen

Druge cenovno občutljive informacije

(1)

Poleg poslovnih dogodkov iz 37. do 40. člena pravil mora izdajatelj vrednostnega papirja, ki je sprejet v borzno kotacijo, borzo in javnost na način, kot je določen v 42. členu pravil, seznaniti tudi z drugimi dogodki, povezanimi z njegovim poslovanjem, ki bi lahko pomembneje vplivali na ceno vrednostnih papirjev oziroma na sposobnost družbe, da izpolni obveznosti, ki izhajajo iz vrednostnih papirjev.

(2)

Borza lahko zahteva od izdajatelja vrednostnih papirjev, ki so sprejeti v borzno kotacijo, objavo določenih podatkov, če presodi, da je to potrebno za ustrezno informiranje vlagateljev.

(3)

Borza lahko zahteva od izdajatelja vrednostnih papirjev, ki so sprejeti v borzno kotacijo, tudi potrditev oziroma zanikanje govoric ali poročil v zvezi z izdajateljem ali vrednostnim papirjem, ki ne izvirajo iz podatkov, ki jih je borzi oziroma javnosti že posredoval, pa so ali bi lahko pomembneje vplivali na ceno vrednostnega papirja.

42. člen

Način javne objave cenovno občutljivih informacij

(1)

Obvestilo o cenovno občutljivih informacijah (pomembnih poslovnih dogodkih) mora vsebovati vse informacije, ki vlagatelju v vrednostne papirje omogočajo presojo položaja in oceno vpliva poslovnega dogodka na ceno vrednostnega papirja, predvsem pa naslednje:

-

firmo in sedež javne družbe,

-

navedbo, da gre za obvestilo na podlagi pravil Ljubljanske borze, d. d., Ljubljana ter Zakona o trgu vrednostnih papirjev,

-

čas nastopa poslovnega dogodka,

-

natančen opis poslovnega dogodka.

(2)

Izdajatelj mora objaviti obvestilo o pomembnem poslovnem dogodku na lastne stroške:

-

v dnevniku, ki izhaja na celotnem območju Republike Slovenije oziroma

-

v elektronski obliki, kot jo predpisujejo pravila ter navodila za obveščanje.

(3)

Izdajatelj je dolžan objaviti obvestilo o pomembnem poslovnem dogodku takoj po njegovem nastopu oziroma v rokih, ki jih za objavo posameznih dogodkov zahtevajo posebni predpisi.

(4)

Izdajatelj, ki je zaradi uvrstitve vrednostnih papirjev na organiziran trg zunaj Republike Slovenije, dolžan objavljati obvestila o svojem poslovanju tudi zunaj Republike Slovenije, mora zagotoviti sočasno objavo obvestil z enako vsebino tudi v Republiki Sloveniji.

(5)

Borza omogoča javno objavo obvestil izdajateljev v elektronski obliki na spletnih straneh, katerih naslov je za vsak trgovalni dan objavljen z uradno tečajnico v dnevniku, ki izhaja na celotnem območju Republike Slovenije. Borza omogoča dostop do vseh javno objavljenih obvestil na sistemu SEOnet, vključno z obvestili o javnih objavah na drugih mestih, katere so ji skladno s pravili ter navodili za obveščanje posredovali izdajatelji, vsem zainteresiranim osebam, za kar jim ne zaračunava nobenih pristojbin.

(6)

Obvestila, ki imajo naravo pomembnega poslovnega dogodka, hkrati pa jih mora izdajatelj objaviti na način, ki je določen v drugih predpisih, mora izdajatelj objaviti na način, ki je posebej predpisan za posamezno obvestilo. Kadar je v teh primerih način objave drugačen, kot ga izdajatelj sicer uporablja na podlagi pravil, mora na način, ki ga uporablja na podlagi pravil, objaviti naslov obvestila, mesto in čas njegove objave.

(7)

Izdajatelj, ki namerava spremeniti mesto objave svojih obvestil, mora javnost o tem predhodno obvestiti. Obvestilo o spremembi mesta objave mora izdajatelj objaviti na enak način, kot sicer objavlja obvestila o pomembnih poslovnih dogodkih.

43. člen

Dolžnosti izdajatelja ob javni objavi cenovno občutljivih informacij

(1)

Postopek objave mora izdajatelj izpeljati tako, da z objavo ne povzroči neenakega položaja vlagateljev v času trgovanja z vrednostnimi papirji na dan objave obvestila.

(2)

Izdajatelj je dolžan pred javno objavo borzi posredovati sporočilo za javnost. Če borza presodi, da je objava nejasna, nepopolna ali zavajajoča, lahko izdajatelja pozove k spremembam oziroma dopolnitvam in v primeru nesodelovanja izdajatelja sama oblikuje sporočilo za javnost.

(3)

Informacij, ki jih vsebuje obvestilo, izdajatelj ne sme pred objavo posredovati tretjim osebam.

(4)

Ne glede na prejšnji odstavek tega člena lahko izdajatelj posreduje informacije državnim organom na podlagi njihovih pristojnosti. Izdajatelj lahko posreduje informacije tudi osebam, ki delujejo kot njegovi svetovalci oziroma osebam, s katerimi se pogaja ali z njimi sodeluje pri izvedbi posla. Te osebe mora izdajatelj opozoriti, da informacije še niso bile javno objavljene in da imajo zato naravo notranjih informacij.

44. člen

Tiskovne konference izdajatelja

Najpozneje en (1) dan pred sklicem tiskovne konference je izdajatelj dolžan borzo o tem obvestiti. Če je tiskovna konferenca sklicana v času trgovanja, potem borza na dan sklica tiskovne konference zaradi zagotovitve enakomerne obveščenosti investitorjev trgovanje z vrednostnimi papirji tega izdajatelja najmanj pol ure pred začetkom tiskovne konference začasno zaustavi trgovanje do konca trgovalnega dne in o tem obvesti člane borze, javnost in agencijo.

45. člen

Oprostitev dolžnosti obveščanja v posameznem primeru

Izdajatelj lahko vloži zahtevo za oprostitev obveznosti javne objave pod pogoji, ki jih določa ZTVP. O zahtevi odloča agencija.

2.1.4.3. Ukrepi odbora v primeru kršitev obveznosti izdajatelja

46. člen

Vrste ukrepov

(1)

V primeru kršitve obveznosti izdajateljev vrednostnih papirjev, ki so sprejeti v borzno kotacijo, lahko odbor zoper izdajatelja izreče naslednje ukrepe:

-

opomin;

-

opomin z objavo v okviru članov borze;

-

javni opomin;

-

začasna izključitev vrednostnih papirjev iz trgovanja ali trajna izključitev vrednostnih papirjev iz borzne kotacije.

(2)

Izdajatelj, kateremu je bil izrečen ukrep, je dolžan plačati tudi pavšalne stroške postopka ter dejanske stroške izvršitve izrečenega ukrepa, v skladu z vsakokrat veljavnim cenikom borze.

(3)

Izdajatelj lahko vloži ugovor zoper izrečene ukrepe skladno s 7. členom teh pravil. Ugovor zoper ukrep opomina z objavo v okviru članov borze ter zoper ukrep javnega opomina zadržita izvršitev ukrepa.

(4)

V primeru trajne izključitve vrednostnih papirjev iz borzne kotacije lahko izdajatelj ponovno zahtevo za sprejem v borzno kotacijo vloži po poteku dveh (2) let.

47. člen

Izvršitev izrečenih ukrepov

Izrečeni ukrepi se izvršijo na naslednji način:

-

opomin – z vročitvijo odločbe kršitelju;

-

opomin z objavo v okviru članov borze – z vročitvijo odločbe kršitelju in s posredovanjem obvestila članom po pošti ali na drug ustrezen način;

-

javni opomin – z vročitvijo odločbe kršitelju in z objavo v dnevniku, ki ga določi odbor, ter na spletnih straneh borze;

-

začasna izključitev iz trgovanja – z vročitvijo odločbe kršitelju, s katero odbor izključi vrednostni papir iz trgovanja na borzi za določen čas, z javno objavo v dnevniku, ki ga določi odbor ter začasno izključitvijo vrednostnega papirja iz BTS;

-

trajna izključitev iz kotacije na borzi – z vročitvijo odločbe kršitelju, s katero odbor izključi vrednostni papir iz kotacije na borzi, z javno objavo v dnevniku, ki ga določi odbor ter trajno izključitvijo vrednostnega papirja iz BTS.

2.1.5. IZKLJUČITEV VREDNOSTNIH PAPIRJEV

48. člen

Razlogi za izključitev vrednostnega papirja iz borzne kotacije

(1)

Odbor lahko po poprejšnjem obvestilu agencije izključi posamezni vrednostni papir iz borzne kotacije po krivdi izdajatelja:

-

če se izkaže, da je bil vrednostni papir sprejet na podlagi neresničnih oziroma napačnih podatkov;

-

če izdajatelj ne dostavi borzi zahtevanih podatkov in informacij.

(2)

Odbor lahko po poprejšnjem obvestilu agencije izključi posamezni vrednostni papir iz borzne kotacije tudi v naslednjih primerih:

-

če se z vrednostnim papirjem na borzi ne posluje več kot šest (6) mesecev;

-

če izdajatelj ali vrednostni papir ne izpolnjujeta pogojev za borzno kotacijo;

-

obveznice odbor izključi iz uradnega borznega trga ob nastanku pravnih posledic uvedbe likvidacije oziroma stečaja izdajatelja;

-

delnice se ob nastanku pravnih posledic uvedbe likvidacije oziroma stečaja izdajatelja izključijo iz borznega trga in sprejmejo v prosti trg; s tega trga se izključijo, ko izdajatelj preneha obstajati;

-

če skupščina delničarjev sprejme sklep o umiku delnic iz organiziranega trga skladno z ZTVP;

-

če nastopijo drugi utemeljeni razlogi, za katere odbor ugotovi, da ogrožajo varnost investitorjev.

(3)

Odbor v skladu z zakonom izključi posamezni vrednostni papir iz borzne kotacije tudi na zahtevo agencije.

(4)

V primeru izključitve vrednostnega papirja iz kotacije po prvem odstavku tega člena, se lahko vloži ponovna zahteva za sprejem vrednostnega papirja v borzno kotacijo po preteku dveh (2) let od dneva dokončne odločbe o izključitvi.

49. člen

Izključitev zaradi umika delnic iz borzne kotacije

(1)

Če skupščina izdajatelja vrednostnih papirjev, ki so sprejeti v kotacijo na borzi, sprejme sklep o umiku delnic z organiziranega trga, odbor sprejme odločbo o izključitvi vrednostnega papirja iz organiziranega trga z odložnim pogojem.

(2)

Če so bili na skupščini ob odločanju o sklepu iz prvega odstavka tega člena navzoči vsi delničarji, je odložni pogoj iz prvega odstavka tega člena izpolnjen, ko odbor prejme kopijo veljavno sprejetega sklepa o umiku v obliki notarsko overjenega zapisnika skupščine delničarjev.

(3)

Če na skupščini ob odločanju o sklepu iz prvega odstavka tega člena niso bili prisotni vsi delničarji družbe, je odložni pogoj izpolnjen, ko odbor prejme pisno izjavo uprave izdajatelja, katerega sklep o umiku je bil na skupščini sprejet soglasno, da v zakonsko predvidenem roku treh (3) mesecev ni prejela pisne odpovedi soglasja s strani delničarjev, ki na skupščini niso bili prisotni.

(4)

Odložni pogoj iz prvega odstavka tega člena je izpolnjen tudi v primeru, če je bil sklep o umiku na skupščini sprejet z najmanj 9/10 večino, ko odbor prejme izjavo uprave izdajatelja, da so smiselno izpolnjeni pogoji iz 3. odstavka 542. člena ZGD.

50. člen

Odgovornost borze

V primeru izključitve vrednostnega papirja iz borzne kotacije je izključena odškodninska odgovornost borze v obsegu, kot ga dopušča 242. člen obligacijskega zakonika.

2.1.6. SPREJEM V KOTACIJO IN RAZŠIRITVE KOTACIJE DELNIC IZ NASLOVA POSTOPKOV LASTNINSKEGA PREOBLIKOVANJA IN DENACIONALIZACIJE

51. člen

Zahteva za sprejem ali za razširitev kotacije

Če za kotacijo delnic na borzi zaprosi izdajatelj, ki ima celoten razred zadevnih delnic zaradi programa lastninskega preoblikovanja ali postopka denacionalizacije razdeljen na več oznak z različnimi omejitvami prenosljivosti, se mora njegova zahteva glasiti na vse delnice tega razreda.

52. člen

Smiselna uporaba pravil

Kolikor ni drugače določeno, se za sprejem v kotacijo vrednostnih papirjev iz prejšnjega člena smiselno uporabljajo splošne določbe pravil o sprejemu vrednostnih papirjev v kotacijo.

53. člen

Predložitev dodatne dokumentacije

Poleg zahteve za kotacijo in ostale dokumentacije, ki jo določi odbor, mora izdajatelj odboru predložiti še naslednjo dokumentacijo:

-

opis razreda delnic s stopnjami prenosljivosti posameznih oznak delnic istega razreda in njihovo število,

-

navedbo dejstva, ki določa pretek omejitev prenosljivosti za posamezne oznake delnic istega razreda,

-

predviden datum proste prenosljivosti za posamezne oznake delnic istega razreda.

54. člen

Ugoditev zahtevi

V primeru ugodno rešene zahteve uprava določi datum začetka trgovanja samo za tiste delnice razreda, ki so v trenutku odločanja prosto prenosljive.

55. člen

Dolžnosti izdajatelja

Izdajatelj je v primeru ugodno rešene zahteve dolžan borzo pravočasno obveščati o poteku časovnih omejitev prenosljivosti delnic iz naslova lastninskega preoblikovanja oziroma o poteku morebitnih postopkov denacionalizacije, ki se nanašajo na njegovo premoženje.

2.1.7. POTRDILA O LASTNIŠTVU IN VREDNOSTNI PAPIRJI TUJEGA IZDAJATELJA

56. člen

Smiselna uporaba določb

(1)

Za postopek sprejema potrdil o lastništvu in vrednostnih papirjev tujih izdajateljev v borzno kotacijo, postopek v primeru sprememb v kapitalu izdajatelja, za obveščanje in poročanje izdajateljev ter za postopek njihove izključitve se poleg določb tega poglavja smiselno uporabljajo določbe pravil, ki veljajo za vrednostne papirje ter izdajatelje iz Republike Slovenije.

(2)

Pravila glede obveznosti obveščanja se nanašajo na izdajatelja vrednostnih papirjev, na podlagi katerih so potrdila o lastništvu izdana, za poročanje o njih pa je odgovoren izdajatelj.

57. člen

Zahteva za sprejem v kotacijo

(1)

Zahtevi za sprejem tujega vrednostnega papirja v kotacijo mora izdajatelj priložiti tudi listino o vsebini tujega prava, ki velja za vrednostne papirje, na katere se nanaša zahteva.

(2)

V primeru iz tretjega odstavka 46. člena ZTVP mora tuj izdajatelj dopolniti prospekt s podatki, ki jih predpiše agencija, zahtevi za sprejem pa mora priložiti tudi listine, s katerimi dokazuje, da so izpolnjeni pogoji za priznanje prospekta skladno z ZTVP.

2.2. VREDNOSTNI PAPIRJI NA PROSTEM TRGU

2.2.1. POSTOPEK SPREJEMA VREDNOSTNIH PAPIRJEV

58. člen

Sprejem vrednostnih papirjev

(1)

Uprava z odločbo uvrsti vrednostne papirje na prosti trg na zahtevo izdajatelja oziroma posameznega imetnika vrednostnega papirja ali po uradni dolžnosti, kadar so za to izpolnjeni naslednji pogoji:

-

s temi vrednostnimi papirji se lahko trguje na organiziranem trgu;

-

so v celoti vplačani,

-

so prosto prenosljivi in

-

so izdani v nematerializirani obliki.

(2)

Dokumentacija, na podlagi katere uprava na zahtevo izdajatelja ali po uradni dolžnosti odloča o sprejemu vrednostnih papirjev na prosti trg, je naslednja:

-

dovoljenje agencije za javno ponudbo oziroma za organizirano trgovanje,

-

dokazila o uspešno zaključeni javni ponudbi vrednostnih papirjev (pri delnicah izpis iz sodnega registra, pri dolžniških vrednostnih papirjih dvojnik obvestila agenciji o uspešno končani javni ponudbi),

-

kopijo izjave o polni vplačanosti vrednostnih papirjev,

-

prospekt,

Pravila borze (Prečiščeno besedilo)

Časovnica