adekvatna vzročnost
Sentenca
Po teoriji o adekvatni vzročnosti se kot pravno odločilen vzrok škode šteje le tista okoliščina, ki po rednem teku stvari in življenjskih izkušnjah praviloma pripelje do nastale posledice. Posledice, ki so glede na naravo dogodka izredne ali povsem nepričakovane, niso adekvatne, zato zanje povzročitelj odškodninsko ne odgovarja. Pravna odgovornost je tako omejena na tiste posledice, ki so objektivno predvidljive kot možen izid določenega ravnanja.
Iz posameznih sodb
-
V tej zadevi je sodišče presodilo, da depresija kot posledica dolgotrajne izpostavljenosti škodnim imisijam predstavlja predvidljiv odziv, čeprav ne gre za tipično ali običajno posledico.
VSRS Sklep II Ips 21/2024 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je sodišče ocenilo, da zahteva tožene stranke po bančni garanciji ni bila nedopustna, saj je bila potrebna za pravilno izpolnitev pogodbenih obveznosti.
VSL Sodba I Cpg 623/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj dejstvo, da je prodajalec prodal pirotehnično sredstvo, ne pomeni nujno vzročne povezanosti za škodo, ki jo je kasneje povzročil uporabnik sredstva.
VSL Sodba I Cp 1228/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavzelo stališče, da predhodna poškodba ključnice ne sme zmanjšati odškodninske odgovornosti povzročitelja za škodo, ki je nastala v kasnejšem škodnem dogodku, saj je podaljšano zdravljenje in povečana intenzivnost bolečin v okviru adekvatne vzročnosti predvidljiva posledica.
VSRS Sodba II Ips 331/2015 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da izguba licenčnin iz pogodb za tuje patente ni adekvatna posledica kršitve slovenskega patenta, saj gre za izredno škodo, ki presega predvidljiv obseg varstva absolutne pravice po ZIL.
Sodba III Ips 131/2009 — Vrhovno sodišče
-
Tožnik ni uspel dokazati vzročne zveze med prometno nesrečo in kasnejšim padcem, ker ni konkretiziral povezave med domnevno slabostjo in prvotnim škodnim dogodkom.
VSL sodba II Cp 4484/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je treba pri presoji vzročne zveze zaradi vpliva degenerativnih sprememb oškodovanca skrbno presoditi, ali je deljena odgovornost utemeljena.
VSL sodba I Cp 3917/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da je pri pogodbeni odgovornosti adekvatno pričakovati škodo na premoženjskem področju, medtem ko je presoja nepremoženjske škode odvisna od konkretne vrste pogodbe in njenih posledic.
Sodba in sklep II Ips 765/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri presoji odgovornosti delodajalca poudarilo, da je za odškodninsko obveznost nujna uporaba teorije adekvatne vzročnosti namesto zgolj naravne vzročnosti.
Sklep II Ips 588/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo, ali je oškodovančevo verbalno izzivanje pred fizičnim napadom vplivalo na adekvatnost vzročne zveze med ravnanjem storilca in nastalo škodo.
Sodba II Ips 87/97 — Vrhovno sodišče