aktivna legitimacija v izvršilnem postopku
Sentenca
Aktivna legitimacija v izvršilnem postopku je vezana na osebo, ki je kot upnik navedena v izvršilnem naslovu oziroma verodostojni listini. Če je terjatev nastala iz pravnega razmerja, v katerem je kot stranka nastopil Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, Republika Slovenija ne more samostojno nastopati kot upnica v izvršilnem postopku, saj sklad v okviru svojega zakonskega pooblastila za gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči in gozdovi nastopa kot samostojen pravni subjekt (2. člen ZSKZ).
- Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o kazenskem postopku (ZKP)
- Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1)
- Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spremenjene s protokoli št. 3, 5 in 8 ter dopolnjene s protokolom št. 2, ter njenih protokolov št. 1, 4, 6, 7, 9, 10 in 11 (EKČP)
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o odvetništvu (ZOdv)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je potrdilo aktivno legitimacijo upnikov, ker so bili ti jasno in nedvoumno navedeni v izvršilnem naslovu, s čimer so bile zavrnjene dolžnikove navedbe o neskladnosti med naslovom in predlogom za izvršbo.
VSC Sklep I Ip 13/2025 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: ZIZ · 17. člen -
Sodišče je potrdilo aktivno legitimacijo novega upnika, ki je vstopil v pravna razmerja pripojene družbe (prvotne upnice), s čimer je prevzel terjatev, ki je predmet izvršilnega postopka.
VSC Sklep I Ip 304/2024 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pojasnilo, da ugotovitve v izreku sodbe glede etažne lastnine ne nadomeščajo identifikacije strank v uvodu sodbe, ki so zavezane za plačilo stroškov postopka.
VSL Sklep II Ip 1062/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Pritožniku je bila priznana aktivna legitimacija kot udeležencu, ki je uveljavljal svojo pravno korist zaradi nepravilnosti izvršitelja pri prodaji vrednostnih papirjev, čeprav ni bil stranka postopka.
VSL Sklep I Ip 453/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da sindikat kot predlagatelj kolektivnega delovnega spora nima aktivne legitimacije za izvršbo terjatev, ki se nanašajo na izplačila neto zneskov posameznim delavcem, saj sindikat v tem primeru ni materialnopravni upravičenec.
VSL Sklep II Ip 1718/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da upnik, ki v predlogu za izvršbo ne izkaže pravnega nasledstva skladno s 24. členom ZIZ, ne more uspešno uveljavljati zahtevka, če je terjatev v izvršilnem naslovu priznana drugi osebi.
VSL Sklep II Ip 1168/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: EKČP · 6. člen URS · 22. člen URS · 23. člen ZIZ · 17. člen ZIZ · 24. člen ZIZ · 58. člen -
Upniki niso uspeli izkazati povratne cesije terjatve zgolj s predlogom za zaslišanje prič, saj zakon za dokazovanje prehoda terjatve zahteva kvalificirano listino.
VSL Sklep III Ip 2598/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razsodilo, da naložitev plačila stroškov na fiduciarni račun odvetnika ne pomeni, da je odvetnik upnik, temveč da je do povračila upravičen oškodovanec kot tožilec.
VSL sklep II Ip 1893/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da sindikat nima aktivne legitimacije za vložitev predloga za izvršbo na podlagi pravnomočne sodbe v kolektivnem delovnem sporu, saj so upravičenci iz izvršilnega naslova posamezni delavci.
VSL sklep II Ip 1768/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razsodilo, da upnik po začetku stečajnega postopka nad kasneje najdenim premoženjem izbrisane družbe ni več aktivno legitimiran za vložitev predloga za nadaljevanje izvršbe zoper družbenika.
VSL sklep I Ip 1230/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da mora biti identiteta upnika v predlogu za izvršbo skladna z identiteto upravičenca, določenega v izvršilnem naslovu, kar je ključno pri razmejitvi med pravno osebnostjo samostojnega podjetnika in fizične osebe v stečaju.
Sklep II Ips 30/2011 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je ugotovilo, da tožeča stranka ni imela aktivne legitimacije, ker med njo in toženko ni obstajalo neposredno obligacijsko razmerje, temveč je bila pogodba sklenjena le med tožečo stranko in upravnikom.
VSL sodba I Cp 3433/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ugotovilo, da predlog za izvršbo ni bil dopusten, ker ga je vložil dedič v svojem imenu, ne da bi predhodno izkazal pravno nasledstvo po pokojnem upniku, pri čemer je bila zamenjava upnika po vložitvi predloga v konkretnih okoliščinah nedopustna.
VSC sklep Cp 718/2004 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je zavrglo predlog za izvršbo, ker upnik (Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje) ni bil naveden v izvršilnem naslovu (seznam zaostalih obveznosti), ki je glasil na Republiko Slovenijo.
VSL sklep III Cp 2564/2002 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da navedba predstavništva tuje pravne osebe v izvršilnem naslovu ne pomeni spremembe upnika, temveč zgolj oznako izvora spornega razmerja.
VSL sklep II Cpg 274/2001 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ugotovilo pomanjkanje aktivne legitimacije, ker predlagatelj izvršbe ni bil oseba, ki je kot tožeča stranka pridobila izvršilni naslov.
VSL sklep III Cp 1633/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo poskus Republike Slovenije, da bi v izvršilnem postopku nastopala kot upnica namesto Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS, ker v verodostojni listini kot upnik ni bila navedena država.
VSL sklep III Cp 1483/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Upnica je svojo aktivno legitimacijo za izterjavo stroškov dokazala s sklepom o dedovanju, v katerem je bil povzet dedni dogovor o prenosu terjatve.
VSL sklep III Cp 1810/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da Republika Slovenija nima aktivne legitimacije za izvršbo, če je terjatev na podlagi verodostojne listine (računa) glasila na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS, ki je samostojna pravna oseba.
VSL sklep III Cp 1502/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da Republika Slovenija ni aktivno legitimirana za izterjavo terjatve, ki izvira iz zakupnega razmerja, v katerem je kot zakupodajalec nastopal Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije.
VSL sklep III Cp 1494/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS nastopa kot samostojna pravna oseba, zato Republika Slovenija nima aktivne legitimacije za vložitev izvršbe na podlagi listin, v katerih je kot upnik naveden Sklad.
VSL sklep III Cp 1503/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da Republika Slovenija ne more nastopati kot upnik v izvršilnem postopku namesto Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS, čeprav je država lastnica zemljišč, s katerimi sklad gospodari.
VSL sklep III Cp 1482/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da Republika Slovenija ni aktivno legitimirana za izvršbo na podlagi računa, v katerem je kot upnik naveden Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS, čeprav je RS lastnica nepremičnin, s katerimi Sklad gospodari.
VSL sklep III Cp 1545/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ugotovilo, da tretjetožnica nima aktivne legitimacije, ker v izvršilnem naslovu (sklep o motenju posesti) ni nastopala kot tožeča stranka.
VSM sklep Cp 1363/97 — Višje sodišče v Mariboru
-
Pravica do upravljanja s premoženjem, ki jo podeljuje zakon, vključuje procesno upravičenje za uveljavljanje pravic iz izvršilnega naslova, neodvisno od vprašanja lastništva.
Sodba II Ips 674/94 — Vrhovno sodišče