aktivni družbenik izbrisane družbe
Sentenca
Aktivni družbenik izbrisane družbe je oseba, ki je imela v obdobju dveh let pred izbrisom družbe iz sodnega registra dejansko možnost vplivanja na njeno poslovanje in upravljanje. Za opredelitev statusa aktivnega družbenika ni odločilen zgolj formalni položaj (npr. direktor ali imetnik poslovnega deleža), temveč dejanska zmožnost vplivanja na odločanje in plačilni promet. Če so bile poslovne odločitve v celoti v rokah tretjih oseb, se družbenik ne šteje za aktivnega, kljub formalni funkciji (442. člen ZFPPIPP).
- Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP)
- Zakon o upravnem sporu (ZUS-1)
- Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1)
- Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)
- Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2)
- Uredba (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah ( vročanje pisanj ) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 (Uredba ES 1393/2007)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da formalni direktorski položaj in majhen poslovni delež nista zadostna za domnevo o statusu aktivnega družbenika, če je bilo upravljanje družbe dejansko v rokah drugega subjekta.
VSRS Sklep II Ips 292/2016 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da se za aktivnega družbenika šteje oseba, ki ji je položaj prenehal v zakonskem dvoletnem obdobju pred izbrisom družbe, pri čemer je njena odgovornost omejena na obveznosti, nastale do dneva prenehanja njenega statusa družbenika.
UPRS sodba I U 1701/2015 — Upravno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da se družbenik odgovornosti ne more razbremeniti s sklicevanjem na neurejene razmere v družbi ali na dejstvo, da je posle vodila druga oseba, če sam ni izkazal aktivnega prizadevanja za odpravo teh nepravilnosti.
UPRS sodba I U 415/2015 — Upravno sodišče
-
Sodišče je izpostavilo, da pri presoji statusa aktivnega družbenika zadostuje pravna možnost vplivanja, kar v konkretnem primeru temelji na okoliščini, da je bil tožnik ob izbrisu edini družbenik družbe.
sodba II U 35/2011 — Upravno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da dejstvo, da družbenik svojega vpliva na poslovanje in izbris družbe ni aktivno izvajal, ne izključuje njegove odgovornosti kot aktivnega družbenika, če je imel po družbeni pogodbi možnost upravljanja.
sodba I U 792/2010 — Upravno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj 50-odstotni poslovni delež in status zakonitega zastopnika ne pomenita avtomatičnega statusa aktivnega družbenika brez presoje dejanskega vpliva na poslovanje.
Sodba X Ips 449/2005 — Vrhovno sodišče