amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev
Sentenca
Amortizacija predstavlja strošek, ki se prizna v skladu z zakonskimi merili in predpisanimi najvišjimi letnimi amortizacijskimi stopnjami (17. člen ZDDPO). Davčni zavezanec mora pri obračunu uporabiti predpisano metodo enakomernega časovnega amortiziranja, razen če so izpolnjeni posebni pogoji za spremembo stopenj. Davčni organ mora v primeru zavrnitve zavezančevega obračuna amortizacije v odločbi jasno in konkretno utemeljiti, zakaj pogoji za uporabo izbranih amortizacijskih stopenj niso bili izpolnjeni.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da nepremičnine, pri katerih ni bila izvedena vknjižba v zemljiško knjigo in so bile predmet neobličnih pogodb, ne izpolnjujejo pogojev za amortizacijo kot opredmetena osnovna sredstva.
Sodba I Up 1095/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da davčni zavezanec ne more uveljavljati amortizacije za sredstva, ki po računovodskih standardih niso opredmetena osnovna sredstva ali niso namenjena opravljanju dejavnosti.
sodba U 353/2001 — Upravno sodišče
-
Sodišče je odpravilo odločbo, ker davčni organ ni obrazložil, zakaj v konkretnem primeru niso bili izpolnjeni pogoji za spremembo amortizacijskih stopenj pri osnovnih sredstvih.
sodba U 1154/2003 — Upravno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da se poslovni prostor, ki je bil predmet gradbenih posegov, klasificira kot stavba, zato zanj velja 5-odstotna amortizacijska stopnja in ne splošna 10-odstotna stopnja za gradbene objekte.
sodba U 284/2002 — Upravno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da zgolj sprememba amortizacijske stopnje brez utemeljenih spremenjenih okoliščin, ki bi narekovale revizijo dobe koristnosti sredstva, nima podlage v računovodskih standardih.
UPRS sodba U 190/2001 — Upravno sodišče