anuiteta
Sentenca
Anuiteta je vnaprej določen in enak znesek, ki ga dolžnik periodično plačuje upniku in vključuje tako odplačilo glavnice kot pripadajoče obresti. Za pravno kvalifikacijo obrokov kot anuitet v sodnem postopku mora stranka podati ustrezno trditveno podlago, ki zajema elemente vnaprej določenih in enakih zneskov (2. odstavek 372. člena ZOR). Sodišče ne sme samovoljno opredeliti obrokov kot anuitet, če stranka ni navedla vseh pravno odločilnih dejstev, ki utemeljujejo takšno pravno naravo obveznosti.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da morajo biti za pravno kvalifikacijo anuitete kumulativno izpolnjeni trije pogoji: vnaprejšnja določenost, zneskovna enakost ter zajetje glavnice in obresti v enem obroku.
VSM sodba I Cp 87/2017 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je v konkretnem primeru uporabilo avstrijsko pravo (paragraf 1480 ABGB) za presojo zastaranja posameznih anuitet kreditne pogodbe.
Sodba II Ips 1243/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da obroki pri prodaji na obroke (522. člen OZ) niso anuitete, tudi če vključujejo pogodbene obresti, zato zanje ne velja triletni zastaralni rok za anuitete, temveč splošni petletni zastaralni rok.
VSL sklep II Cp 3654/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da obroki leasing pogodbe, ki se mesečno revalorizirajo glede na temeljno obrestno mero, ne predstavljajo anuitet, saj niso vnaprej določeni v enakih zneskih.
VSL sodba I Cp 2856/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razsodilo, da toženec ni podal zadostne trditvene podlage o enakosti in sestavi obrokov, zato jih sodišče ni smelo kvalificirati kot anuitete.
VSL sodba I Cp 4868/2008 — Višje sodišče v Ljubljani