ara
Sentenca
Ara je akcesorni pravni posel, ki se sklene ob glavni pogodbi kot znamenje, da je pogodba sklenjena. Zaradi akcesorne narave are velja pravilo, da če glavna pogodba ni veljavno sklenjena, tudi dogovor o ari ne more biti veljaven (64. člen OZ). Ara se ob izpolnitvi pogodbe vrne ali všteje v izpolnitev obveznosti, v primeru neizpolnitve pa so pravice strank odvisne od odgovornosti za neizpolnitev (65. člen OZ).
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR)
- Zakon o varstvu kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb (ZVKSES)
- Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1)
- Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP)
- Stanovanjski zakon (SZ)
- Zakon o nepremičninskem posredovanju (ZNPosr)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da dogovor o ari nima značilnosti samostojnega pravnega posla, zato ob razvezi pogodbe odpade pravni temelj za njeno zadržanje, razen če je za neizpolnitev odgovorna stranka, ki je aro dala.
VSM Sodba I Cp 143/2023 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je ugotovilo, da je zaradi neizpolnitve obveznosti v dodatnem roku prišlo do avtomatične razveze pogodbe in s tem do sankcije vračila are, za katero odgovarja toženec.
VSL Sodba I Cp 1954/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj plačilo denarnega zneska ob sklenitvi pogodbe še ne pomeni dogovora o ari, če ta ni izrecno dogovorjen; v dvomu se takšno plačilo šteje za delno izpolnitev obveznosti.
VSL Sodba II Cp 981/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bila pogodba razvezana zaradi krivde prodajalca, ki ni izpolnil obveznosti izročitve predmeta prodaje, zaradi česar je tožnik upravičen do vrnitve dvojne are.
VSL Sodba II Cp 922/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da se ara vrne, če do neizpolnitve predpogodbe pride zaradi krivde obeh strank, saj v takšnem primeru nobena stranka ne more uveljavljati pravic iz naslova odgovornosti druge za neizpolnitev.
VSC Sodba Cp 515/2019 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je potrdilo, da je bila ara veljavno poravnana s kompenzacijo terjatve iz posojilne pogodbe.
VSRS Sodba III Ips 90/2016 — Vrhovno sodišče
-
V tej sodbi je bila tožena stranka kot prejemnica are odgovorna za nesklenitev glavne prodajne pogodbe, zato je bila dolžna vrniti dvojni znesek prejete are.
VSM Sodba I Cp 140/2018 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presodilo, da je bila stranka, ki je dala aro, odgovorna za nesklenitev kupoprodajne pogodbe zaradi nezagotovitve preostanka kupnine, zato je prodajalec aro upravičeno zadržal.
VSL Sodba I Cp 2511/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnik ni upravičen do vrnitve dvojne are, ker sta stranki kljub poteku roka iz predpogodbe kasneje dejansko sklenili glavno kupoprodajno pogodbo.
VSL Sodba I Cp 2145/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je neizpolnitev obveznosti izbrisa hipoteke na nepremičnini, ki je bila predmet predpogodbe, odgovornost prodajalca, zaradi česar je ta dolžan vrniti prejeto aro.
VSC sodba Cp 625/2016 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presojalo, ali vplačani znesek ob prijavi predstavlja celotno aro ali le njen del, pri čemer je upoštevalo razpisne pogoje in določbe notarskega zapisa o splošnih pogojih prodaje.
VSL sodba II Cp 2106/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da znesek, plačan po sklenitvi predpogodbe in mimo njenih določil, ne more predstavljati are, temveč le predčasno delno izplačilo kupnine.
VSK sodba Cpg 219/2015 — Višje sodišče v Kopru
-
V konkretnem primeru je bil dogovor o ari ničen zaradi neobstoja veljavne pogodbe, zato je plačani znesek pravno opredeljen kot izpolnitev brez pravnega temelja.
VSL sodba III Cp 942/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 131. člen OZ · 190. člen OZ · 20. člen OZ · 33. člen OZ · 64. člen OZ · 65. člen -
Sodišče je znesek, ki je bil poimenovan kot ara, prekvalificiralo v predujem, ker temeljna pogodba ni bila veljavno sklenjena.
VSL sodba I Cp 136/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da zahtevka za vračilo vplačanega zneska ni mogoče utemeljiti na pravilih o ari, če je bila predpogodba realizirana s sklenitvijo glavne pogodbe.
VSRS sodba III Ips 96/2014 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila odgovornost za nesklenitev glavne pogodbe presojana v luči dejstva, da je zavezana stranka predmetno nepremičnino odsvojila s pogodbo o dosmrtnem preživljanju, s čimer je postalo jasno, da glavne pogodbe ne bo mogoče skleniti.
VSL sklep II Cp 2938/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da pravica do zadržanja are velja za stranko, ki je zvesta predpogodbi, če druga stranka ne izpolni obveznosti sklenitve glavne pogodbe v dogovorjenem roku.
VSK sodba I Cp 419/2014 — Višje sodišče v Kopru
-
V konkretnem primeru je bila stranka, ki je povzročila razdrtje prodajne pogodbe, dolžna vrniti dvojno aro kot kazen za neizpolnitev.
VSL sodba I Cpg 1123/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
S sklenitvijo prodajne pogodbe je prenehal učinek are iz predpogodbe, vplačani znesek pa se je preoblikoval v delno izpolnitev obveznosti (prvi obrok kupnine).
VSK sodba Cpg 231/2013 — Višje sodišče v Kopru
-
Ker v konkretnem primeru zaradi pogojnega sprejema ponudbe pogodba ni bila sklenjena, izročeni znesek nima pravne narave are, zato je toženka dolžna prejeti znesek vrniti na podlagi pravil o neupravičeni obogatitvi.
VSL sodba I Cp 1483/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da v primeru, ko glavna prodajna pogodba ni bila veljavno sklenjena, zahtevka za vračilo are ni mogoče utemeljiti na določbah o ari, saj je ta pravno neobstoječa.
VSC sodba Cp 455/2013 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da obveznost plačila kupnine ni pogojena s pridobitvijo kredita, razen če je to v pogodbi izrecno dogovorjeno, saj bi takšna pogojenost nasprotovala utrjevalni funkciji are.
VSK sodba Cpg 239/2013 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je ugotovilo, da je dogovor o ari veljaven tudi ob sklenitvi predpogodbe, čeprav OZ tega izrecno ne predvideva, a ga tudi ne prepoveduje.
VSM sodba I Cp 1071/2013 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je uporabilo merila ZVKSES za znižanje dogovorjene are v primeru, ko je bila pravočasna izpolnitev določena kot bistvena sestavina pogodbe.
VSL sodba I Cp 902/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bila pravica do vrnitve dvojne are priznana tožnikoma, ker je bilo ugotovljeno, da je za neizpolnitev pogodbe odgovoren toženec, ki je aro prejel.
Sodba II Ips 74/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da se dogovor o vrnitvi dvojne are v primeru pojava drugega kupca nanaša na uveljavitev zakonske predkupne pravice, ne pa na situacijo, ko kupec sam odstopi od nakupa.
Sodba II Ips 505/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da stranka, ki ni izpolnila svoje pogodbene obveznosti (plačilo predujma za parcelacijo), ni upravičena do vrnitve dvojne are, saj je odgovorna za neizpolnitev predpogodbe.
VSL sodba I Cp 1770/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je bila krivda za nesklenitev prodajne pogodbe na strani kupca, ker ta kljub pozivom prodajalca ni izkazal interesa za sklenitev pogodbe, zato je prodajalec utemeljeno obdržal aro.
VSM sodba I Cp 802/2011 — Višje sodišče v Mariboru
-
V konkretnem primeru je sodišče ugotovilo, da je tožena stranka tista, ki je onemogočila sklenitev kupne pogodbe, zato je tožeča stranka upravičeno zahtevala vrnitev dvojne are.
VSL sodba I Cp 1564/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da posrednik kot tretja oseba ni pasivno legitimiran za zahtevek za vrnitev dvojne are, saj ta obveznost izhaja iz pogodbenega razmerja med kupcem in prodajalcem.
Sodba II Ips 1042/2007 — Vrhovno sodišče
-
Dogovor o ari je mogoč tudi pri predpogodbi za zagotovitev realizacije predpogodbenih določb.
Sodba II Ips 992/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj izročitev denarnega zneska ob sklenitvi prodajne pogodbe brez izrecnega dogovora ne pomeni are, temveč se v dvomu šteje za delno izpolnitev obveznosti.
Sodba II Ips 551/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da zgolj poimenovanje zneska kot 'ara' v sporazumu o zavarovanju terjatve samo po sebi še ne ustvari obveznosti zavarovanja terjatev iz naslova odgovornosti osebnega dolžnika.
Sodba III Ips 119/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da dogovor o ari ni veljaven, če glavna kupoprodajna pogodba ni bila veljavno sklenjena, zaradi česar je prejemnik dolžan vrniti prejeti znesek.
Sodba II Ips 981/2007 — Vrhovno sodišče
-
Tožbeni zahtevek za vrnitev dvojne are je bil zavrnjen, ker tožnik tožencu zneska are ni dejansko izročil, čeprav sta stranki nameravali skleniti predpogodbo.
Sodba II Ips 284/2009 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je bila ara neveljavna, ker glavna kupoprodajna pogodba med strankama ni bila veljavno sklenjena.
VSL sodba I Cp 273/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da ker ara ob sklenitvi pogodbe ni bila plačana, določilo o njenem obročnem plačilu nima narave are, temveč predstavlja dogovor o obročnem plačilu kupnine.
VSL sodba I Cpg 863/2007 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj plačilo denarnega zneska ne zadostuje za domnevo o dogovorjeni ari, zato se v dvomu šteje za delno izpolnitev.
Sodba II Ips 847/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo dopustnost naknadne pretvorbe dela kupnine v aro, če je takšen dogovor med strankama dosežen.
Sodba in sklep II Ips 374/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo pravno usodo are v okoliščinah, kjer je kupec predčasno odstopil od pogodbe, še preden je prodajalec izkoristil rok za odpravo pravne napake.
Sklep II Ips 428/2004 — Vrhovno sodišče
-
Toženka ni bila upravičena do vračila dvojne are, ker ni dokazala, da je za neizpolnitev predpogodbe odgovorna tožnica, ki je aro prejela.
VSL sodba II Cp 1103/2004 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da dogovor o hrambi are v obliki čeka pri tretji osebi (notarju) ne izključuje narave are kot sredstva za utrditev pogodbene zaveze.
Sodba II Ips 265/2003 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavani zadevi je bilo sporno, ali je nakazani znesek predstavljal aro za pravico do nakupa dodatnega zemljišča ali del kupnine po prodajni pogodbi.
Sodba III Ips 53/2002 — Vrhovno sodišče
-
V tej zadevi je bila odgovornost za neizpolnitev pogodbe pripisana prodajalcu, ker ni overil svojega podpisa na prodajni pogodbi, kar je kupcu dalo pravico do odstopa od pogodbe in zahtevka za vračilo are.
Sodba II Ips 469/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri presoji primernosti are upoštevalo razmerje med pogodbeno vrednostjo in višino are, pri čemer je 5-odstotni delež ocenilo kot primeren.
Sodba II Ips 239/2000 — Vrhovno sodišče
-
V tej sodbi je bilo sporno, ali je upravičenost do zadržanja are odvisna od izpolnitve obveznosti overitve podpisa na kupoprodajni pogodbi, ki je bila potrebna za pridobitev posojila.
VSL sodba I Cp 1388/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zaradi akcesornosti are ni mogoče zahtevati vračila are od oseb, ki niso bile pogodbene stranke glavne pogodbe.
VSL sklep I Cp 757/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je toženec brez pravne podlage zadrževal polovični delež are, ki je pripadal tožnici po odstopu kupca od prodajne pogodbe, saj med strankama ni obstajal dogovor o usodi are za primer neizpolnitve pogodbe.
Sodba II Ips 563/99 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru znesek ni imel narave are, ker ni bil izročen ob sklenitvi kupne pogodbe, temveč je bil dan pod pogojem, ki se ni uresničil.
VSL sodba II Cp 842/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je za pravno kvalifikacijo plačila (kot are ali drugega instituta) nujno ugotoviti pravo voljo strank ob sklepanju posla.
VSC sklep Cp 878/99 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presodilo, da je prodajalec odgovoren za neizpolnitev pogodbe, ker ni bil pripravljen poravnati carinskih obveznosti, potrebnih za legalno odsvojitev vozila.
VSL sodba II Cp 1370/98 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Stranka, ki sama povzroči pri nasprotni stranki zmotno prepričanje o odločilni okoliščini za sklenitev posla, ne more uveljavljati koristi iz lastnega ravnanja ali opustitev druge stranke, ki so posledica tega zaupanja.
Sodba II Ips 148/97 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da izbira med sankcijami pripada izključno pogodbi zvesti stranki in je ni treba posebej utemeljevati, če je druga stranka odstopila od pogodbe.
Sodba II Ips 205/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo veljavnost are v predpogodbi za prodajo nepremičnine v okoliščinah, kjer do sklenitve glavne pogodbe ni prišlo zaradi spremenjenih življenjskih okoliščin stranke.
Sodba II Ips 371/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je ugotovilo, da dogovor o ari v predpogodbi ni pravno veljaven kot ara v smislu 79. člena ZOR, ker glavna pogodba še ni bila sklenjena.
Sodba II Ips 341/96 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila ara vrnjena, ker je tožena stranka izrecno odklonila realizacijo posla.
Sodba II Ips 483/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo pravico tožnika do vrnitve dvojne are v primeru, ko je toženec kot prejemnik are odgovoren za neizpolnitev kupoprodajne pogodbe.
Sodba II Ips 728/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri presoji znižanja are upoštevalo sorazmerje med pogodbeno vrednostjo in višino are ter morebitno soodgovornost strank za neizpolnitev pogodbe.
Sodba II Ips 825/94 — Vrhovno sodišče
-
Tožnica je naročilo preklicala po izteku dogovorjenega roka, zato je sodišče štelo, da je za neizpolnitev pogodbe odgovorna tožnica in da ara toženi stranki pripada.
Sodba II Ips 730/94 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je bila ara veljavno dogovorjena, ker je neposredni izročitvi are sledil pisni zapis kupoprodajne pogodbe, toženkino uničenje pogodb in vračilo enojne are pa je bilo interpretirano kot enostranski odstop od pogodbe.
Sodba II Ips 483/94 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru potrdilo pravico prodajalca, da ob neizpolnitvi obveznosti s strani kupca obdrži prejeto aro, pri čemer je zavrnilo navedbe o posojilnem razmerju.
VSL sodba II Cp 1564/93 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo odgovornost za neizpolnitev pogodbe v kontekstu prekoračitve bistvenega roka za sklenitev prodajne pogodbe in spreminjanja plačilnih pogojev.
VSL sodba II Cp 2022/93 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da ara v višini 10 % celotne kupnine ni pretirana in je kot taka dopustna.
VSL sodba II Cp 993/93 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da dogovor o ari ni veljaven, ker stranki nista sklenili veljavne prodajne pogodbe za nepremičnino, saj nista dosegli soglasja o ceni niti ni bila pogodba realizirana.
Sodba II Ips 60/93 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razmejilo kumulativno uveljavljanje zahtevka za vrnitev dvojne are in zahtevka za povračilo škode, nastale zaradi neizpolnitve kupne pogodbe.
VSL sodba II Cp 1362/93 — Višje sodišče v Ljubljani