ara kot odstopnina
Sentenca
Ara ima naravo odstopnine, če je strankama ob njeni sklenitvi dogovorjena pravica do odstopa od pogodbe. V takšnem primeru stranka, ki je aro dala, z odstopom od pogodbe izgubi aro, stranka, ki jo je prejela, pa mora v primeru odstopa vrniti dvojno aro (83. člen ZOR). Dogovor o ari kot odstopnini mora biti jasen in izrecno določen v pogodbi ali aneksu, pri čemer so pravne posledice odstopa zavezujoče za obe pogodbeni stranki.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je pojasnilo, da se ara lahko hkrati uporabi kot utrditev obveznosti in kot dogovorjena skesnina, če stranki izrecno ustanovita odstopno pravico.
VSL sklep I Cp 1713/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Zaradi ničnosti predpogodbe o prodaji kmetijskih zemljišč je odpadla podlaga za vračilo dvojne are, saj pogodba ni mogla proizvesti pravnih učinkov.
VSL sodba I Cp 1655/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru potrdilo, da je bila ara v aneksu h kupoprodajni pogodbi dogovorjena kot odstopnina, kar je tožencem naložilo dolžnost vrnitve dvojne are v primeru odstopa od pogodbe.
Sodba II Ips 397/99 — Vrhovno sodišče