avtorski honorar
Sentenca
Pojem prihodka v avtorskem pravu, kadar se višina honorarja določa v odstotku od doseženega izkupička, je treba interpretirati kot dobiček, ki ga avtor ustvari z uporabo svojega avtorskega dela.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je zavrnilo argument, da ekonomske vrednosti pravice ni mogoče ugotavljati ločeno za kabelsko retransmisijo v TV in radijskih programih, saj so bile cene za te oblike uporabe v preteklosti urejene z različnimi licenčnimi pogodbami.
VSL Sodba II Cp 1284/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je treba pri določitvi višine honorarja za fotografije izhajati iz običajnih plačil za primerljive fotografije v primerljivih časopisnih medijih.
VSL sklep I Cp 2616/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pravilno zavrnilo izpovedbo zakonite zastopnice in priče kot neprimeren dokaz za ugotavljanje višine avtorskega honorarja, ker tožeča stranka ni navedla nobenih dejstev o običajnih plačilih za primerljiva dela.
VSL sodba I Cpg 372/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je priznalo cenik Obrtne zbornice Slovenije kot ustrezno podlago za določitev višine avtorskega honorarja, čeprav avtor ni bil profesionalni fotograf.
VSL sodba II Cp 2522/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri določitvi višine honorarja za avtorsko polo uporabilo merila iz sporazuma med založniškimi organizacijami in avtorji, čeprav tožena stranka ni bila njegova podpisnica.
VSL sodba II Cp 137/99 — Višje sodišče v Ljubljani