avtorsko delo
Sentenca
Avtorsko delo je individualna intelektualna stvaritev s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki je na kakršen koli način izražena (5. člen ZASP). Pogoj za avtorskopravno varstvo je stopnja individualnosti, kar pomeni, da mora delo odražati osebno ustvarjalnost avtorja. Navadni izrazi, besedne zveze ali splošno znani pojmi, ki ne vsebujejo individualnih potez ustvarjalnosti, ne uživajo avtorskopravnega varstva.
- Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP)
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o avtorski pravici (ZAP)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o splošnem upravnem postopku (prečiščeno besedilo)
- Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1)
- Stvarnopravni zakonik (SPZ)
- Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da imajo javnomnenjske ankete o podpori volivcev dovolj visoko stopnjo individualnosti, da se uvrstijo med avtorska dela.
VSL Sodba II Cp 971/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razmejilo med varstvom avtorskega dela in stvarnopravnim varstvom stvari, pri čemer je zavrnilo uporabo 92. člena SPZ za zahtevke, ki se nanašajo na intelektualne stvaritve.
VSL Sodba I Cp 584/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da osnutek prodajne pogodbe za nepremičnino ne predstavlja avtorskega dela, saj ne presega običajnega obrtnega znanja.
VSL Sodba V Cpg 123/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je računalniški program avtorsko varovan, če je rezultat izbire in razporeditve programske kode, pri čemer se ne zahteva visoka stopnja individualnosti.
VSL Sodba I Cp 1766/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je koncept TV oddaje avtorskopravno varovan, ker je bil v konkretnem primeru jasno in podrobno zapisan, s čimer je presegel raven nevarovane ideje.
VSRS Sodba III Ips 4/2017 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da strokovni članki, ki vsebujejo avtorjevo razlago predpisov in konkretne primere, dosegajo potrebno stopnjo individualnosti za priznanje statusa avtorskega dela.
VSL Sodba II Cp 1923/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da izvedenec ni nujen za dokazovanje stopnje individualnosti predavanja, če so oblikovni elementi, ki izražajo ustvarjalnost, razvidni iz same narave izvedbe predavanja.
VSL sklep II Cp 1335/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZASP · 5. člen -
Sodišče je poudarilo, da je glasba, ustvarjena s pomočjo računalniškega programa, avtorsko delo, če avtor s svojo izbiro tonov in glasbil dokaže individualni ustvarjalni vložek.
VSL sodba II Cp 3445/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da kombinacija tehničnih rešitev, kot so zakrivljenost plošče, postavitev robov in modularnost panojev, sama po sebi ne dosega praga individualnosti, potrebnega za varstvo kot avtorsko delo.
VSL sodba V Cpg 1853/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo, ali oblikovna zasnova internetne strani in grafični elementi kot celota dosegajo prag individualnosti, potrebne za avtorskopravno varstvo.
VSL sodba V Cpg 220/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da sistem zbiranja odpadkov kot konceptualna rešitev ni avtorsko delo, varstvo pa bi lahko užival le konkretni računalniški nadzorni sistem kot celota.
VSL sodba II Cp 2948/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZASP · 5. člen -
Sodišče je poudarilo, da omejitve, ki jih naročnik postavi avtorju, ne vplivajo na presojo individualnosti dela, saj je pravno varstvo vezano izključno na končno stvaritev.
VSL sodba V Cpg 227/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da tožnik ni izkazal avtorskega značaja del, saj je le pavšalno zatrjeval njihovo naravo, ne da bi jih predložil ali podrobneje opisal.
VSL sodba I Cp 613/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da kuharski recept za določen kolač sam po sebi ne predstavlja avtorskega dela, saj ne izkazuje zadostne stopnje individualnosti in ustvarjalnosti.
UPRS sodba III U 248/2013 — Upravno sodišče
-
V konkretnem primeru je šlo za presojo opredeljenosti tožbenega zahtevka glede idejne zasnove in oblikovanja brošur kot avtorskega dela.
VSL sklep I Cpg 158/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo individualnost sedežnih garnitur kot delov uporabne umetnosti.
VSL sklep I Cpg 1095/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da poslovna ideja o izboru vinske kraljice sama po sebi ne predstavlja avtorskega dela.
VSL sodba I Cpg 581/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da pregledovanje in ocenjevanje izpitov nima značaja avtorskega dela, zato se dohodek iz tega naslova ne more obdavčiti kot avtorski honorar, temveč kot dohodek iz delovnega razmerja.
Sodba X Ips 1439/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da pregledovanje izpitnih nalog, ustno spraševanje, mentorstvo pri zaključnih nalogah in soocenjevanje nalog ne predstavljajo individualnih intelektualnih stvaritev, zato zanje ni mogoče izplačati avtorskega honorarja.
sodba U 1669/2208 — Upravno sodišče
-
V konkretnem primeru sodišče ni priznalo avtorskopravnega varstva reklamnim geslom, ki so temeljila zgolj na navedbi geografskega izvora ali splošnih opisnih lastnostih proizvoda.
VSL sodba in sklep II Cp 898/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da dokumentarnih posnetkov in filmskih ostankov ni mogoče avtomatično šteti zgolj za zaporedje gibljivih slik iz 133. člena ZASP.
VSL sodba II Cp 4863/2008 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da mora zavezanec za dokazovanje statusa avtorskega dela pri izplačilih snemalcem konkretizirati, za katera avdiovizualna dela je šlo in kakšen je bil vsebinski prispevek posameznika.
sodba U 255/2008 — Upravno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da besedna zveza „slovenska hranilnica in posojilnica“ predstavlja navaden izraz brez individualnih potez ustvarjalnosti, zato ne izpolnjuje pogojev za avtorsko delo.
Sodba in sklep III Ips 26/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo individualnost prodajne stojnice kot dela uporabne umetnosti.
Sodba II Ips 966/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razveljavilo sodbo, ker prvostopno sodišče ni dovolj konkretiziralo, v čem se kaže ustvarjalni prispevek pri oblikovanju spornega obrazca za vodenje knjige prihodkov in odhodkov.
VSL sklep I Cpg 607/2004 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo, ali predavanja, izvedena v okviru določene dejavnosti, izpolnjujejo pogoje za avtorsko delo v kontekstu obveznosti plačila davkov in prispevkov.
Sodba I Up 1057/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da telefonski pogovori sprostilne ali zabavne narave (tudi erotske vsebine) ne predstavljajo avtorskih del.
Sodba U 22/2000 — Upravno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da davčni obrazci, izdelani na podlagi zakonskih predpisov zgolj z osnovnimi elementi, ne predstavljajo avtorskopravno varovane stvaritve.
VSL sklep I Cpg 943/2001 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da časopis, ki vsebuje zgolj zbirko običajnih, bralcem znanih in regionalno naravnanih oglasov ter člankov, ne dosega praga individualne intelektualne stvaritve.
VSL sodba I Cpg 1034/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj izbira imena za blago ne predstavlja avtorskega dela, saj ji manjka potrebna ustvarjalna individualnost.
VSL sodba I Cpg 957/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da o vprašanju avtorstva ni mogoče odločati po predpisih, ki so prenehali veljati pred nastankom konkretnega avtorskega dela.
VSL sklep I Cp 914/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da tehnične risbe v gradbeni fiziki, ki temeljijo na splošno sprejetih tehničnih standardih in simbolih, nimajo narave avtorskega dela, saj jim manjka zahtevana stopnja individualne intelektualne stvaritve.
Sodba III Ips 110/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da vodenje tečajev tujih jezikov ne predstavlja avtorskega dela, temveč gre za poučevalno dejavnost, na katero pogodbena določila o načinu plačila ne vplivajo.
VSL sklep R 165/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je pravna kvalifikacija stvaritve kot avtorskega dela v izključni pristojnosti sodišča, medtem ko je izvedenec pristojen le za pojasnitev strokovnih okoliščin.
Sodba II Ips 47/98 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da vpis v register zavarovanih del ne konstituira avtorskega prava, temveč služi le zavarovanju dokazov, pri čemer so lahko predmet registracije le že obstoječa avtorska dela.
VSL sklep I Cp 1175/97 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kot avtorsko delo opredelilo izviren način grafičnega prikaza kozmičnih vplivov na rastline (biokoledar), namenjen praktični uporabi v vrtnarjenju.
VSL sodba I Cp 1474/93 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da delo tonskega mojstra pri snemanju glasbenega ansambla na matrico za razmnoževanje nima narave avtorske stvaritve, saj gre za tehnično opravilo.
Sodba II Ips 418/92 — Vrhovno sodišče