begosumnost kot priporni razlog
Sentenca
Begosumnost kot priporni razlog (1. točka prvega odstavka 201. člena ZKP) je podana, kadar obstajajo konkretne okoliščine, ki kažejo na nevarnost, da bi se obdolženec izognil kazenskemu postopku s pobegom ali skrivanjem. Pri presoji te nevarnosti sodišče upošteva celovitost okoliščin, vključno s težo očitanega kaznivega dejanja in zanj predpisano kaznijo, ki sta v povezavi z drugimi dejstvi lahko pomemben indikator begosumnosti. Za odreditev pripora mora biti poleg begosumnosti vedno izkazan tudi utemeljen sum storitve kaznivega dejanja.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da nenadzorovano prehajanje državnih meja predstavlja ogrozitveni faktor za varnost ljudi, kar opravičuje pripor kot sorazmeren ukrep tudi v primerih, ko obstajajo možnosti mednarodnega pravnega sodelovanja.
VSK Sklep I Kp 2267/2020 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je begosumnost utemeljilo na obsojenčevem preteklem ravnanju, ko se je izognil prestajanju zaporne kazni s skrivanjem pred organi pregona in vrnitvijo v državo šele po zastaranju izvršitve kazni.
VSRS Sodba XI Ips 31821/2014-88 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je begosumnost utemeljilo z dejstvom, da je osumljenec dvojni državljan tujih držav, kjer ima stalno prebivališče in družino, skozi Slovenijo pa je zgolj potoval, ob upoštevanju teže kaznivega dejanja.
VSRS Sodba XI Ips 38372/2014-78 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo navedbo, da mora biti sorazmernost pripora pri begosumnosti posebej tehtana v ožjem pomenu, saj je pripor v tem primeru praviloma neogiben ukrep.
Sodba XI Ips 58979/2013-126 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je begosumnost podana, ker obdolženec ni prevzemal vabil, ni bil dosegljiv policiji in je bila zoper njega pri drugem sodišču razpisana tiralica.
VSM sklep I Kp 78917/2010 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj teoretična možnost izročitve obdolženca ne odpravlja begosumnosti, če je verjetnost dejanske in uspešne izvedbe take izročitve ocenjena kot nizka.
Sodba XI Ips 3271/2012-52 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri presoji begosumnosti upoštevalo dejstvo, da je bil obdolženec pred odreditvijo pripora dalj časa nedosegljiv organom pregona.
Sodba XI Ips 8129/2010-48 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj izrek visoke zaporne kazni (trideset let) sam po sebi ne zadošča za odreditev pripora zaradi begosumnosti, če niso podane druge okoliščine, ki bi kazale na nevarnost bega.
Sodba XI Ips 19/2011 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo stališče, da bi obstoj evropskega pripornega naloga sam po sebi izničil priporni razlog begosumnosti.
Sodba I Ips 389/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da državljanstvo države članice EU in obstoj evropskega pripornega naloga ne odpravita avtomatično nevarnosti pobega, če konkretne okoliščine primera (npr. mednarodna mobilnost obdolženca) kažejo na begosumnost.
Sodba I Ips 210/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo utemeljenost pripora zaradi begosumnosti v situaciji, kjer je obdolženec izpodbijal obstoj pripornega razloga s sklicevanjem na ustavitev postopka za določeno kaznivo dejanje.
Sodba I Ips 253/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da mora biti sklep o begosumnosti podprt s konkretnimi okoliščinami, ne le s težo obtožb.
Sodba I Ips 393/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je begosumnost utemeljilo z dejstvom, da je obdolženec tujec na začasnem delu z omejenim trajanjem delovnega dovoljenja, ob hkratni obtožbi za kaznivo dejanje z visoko zagroženo zaporno kaznijo.
VSL sklep II Kp 75/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razsodilo, da dejstvo, da obdolženec ni uredil spremembe stalnega bivališča in je začasno odšel v tujino, ne utemeljuje begosumnosti, če iz spisa ne izhaja, da je obdolženec vedel za kazenski postopek.
VSL sklep II Kp 415/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kot okoliščine za begosumnost štelo obdolženčevo dolgotrajno nedosegljivost po storitvi dejanja, neuspešno tiralico, bivanje v tujini, posedovanje tujega potnega lista in lastništvo podjetja v tujini.
VSL sklep II Kp 364/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razveljavilo odreditev pripora, ker neuspešno vročanje pisanj ni zadosten dokaz za begosumnost, če obdolženec dejansko prebiva na znanem naslovu in je redno zaposlen.
VSL sklep Kp 1395/93 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo utemeljitev begosumnosti, ki je temeljila zgolj na visoki zagroženi kazni in odprtosti meja.
VSL sklep Kp 1345/93 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ugotovilo, da obtoženec ni bil begosumen, saj je bilo preverjeno, da je na novem naslovu bival stalno in ni poskušal prikriti svoje lokacije.
VSL sklep Kp 1337/93 — Višje sodišče v Ljubljani