bistvena zmota
Sentenca
Bistvena zmota je pravni institut, ki stranki omogoča zahtevati razveljavitev pogodbe, če je zmota glede bistvenih lastnosti predmeta, osebe ali okoliščin, ki so bile odločilne za sklenitev pogodbe. Za uspešno uveljavljanje razveljavitve morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja: zmota mora biti po svoji naravi bistvena in stranka v zmoti mora pri sklenitvi pogodbe ravnati s skrbnostjo, ki se zahteva v pravnem prometu (46. člen OZ). Če stranka ni ravnala z dolžno skrbnostjo, razveljavitev pogodbe zaradi zmote ni dopustna.
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o javnem naročanju (ZJN-3)
- Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)
- Zakon o kmetijskih zemljiščih (ZKZ)
- Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR)
- Zakon o potrošniških kreditih (ZPotK)
- Zakon o javni rabi slovenščine (ZJRS)
- Uredba o načinu prodaje premoženja v lasti Slovenske razvojne družbe pooblaščenim investicijskim družbam (Uredba o načinu prodaje premožen…)
- Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)
- Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Kolektivna pogodba za dejavnost…)
- Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu (Uredba ES 593/2008)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presojalo veljavnost koncesijske pogodbe v kontekstu zatrjevane zmote pri navedbi referenc v postopku javnega naročanja.
VSL Sklep I Cpg 24/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnik v konkretnem primeru ni uveljavljal razveljavitve pogodbe zaradi zmote ali prevare, temveč zgolj povračilo stroškov odprave stvarne napake, kar je sodišče zavrnilo.
VSL Sodba I Cp 1319/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo dolžno skrbnost kupca pri preverjanju namembnosti zemljišč, ki so bila delno opredeljena kot kmetijska in delno kot stavbna.
VSM Sodba I Cp 635/2022 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presodilo, da tožbene trditve o napaki v volji pri sklenitvi služnostne pogodbe utemeljujejo zahtevek za njeno razveljavitev.
VSC Sodba Cp 74/2022 — Višje sodišče v Celju
-
Tožeča stranka kot strokovnjak na področju trgovanja s tiskarskimi stroji se zaradi opustitve skrbnega pregleda ni mogla sklicevati na zmoto glede proizvajalca stroja.
VSC Sodba Cpg 100/2020 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: OZ · 459. člen OZ · 46. člen OZ · 465. člen OZ · 49. člen OZ · 6. člen ZPP · 5. člen -
Tožnik ni uspel z zahtevkom za razveljavitev prodajne pogodbe, ker njegova zmota glede predmeta pogodbe ni bila opravičljiva, saj ni ravnal s skrbnostjo, ki se zahteva v pravnem prometu.
VSL Sodba in sklep I Cp 2202/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da slabo duševno stanje stranke zaradi razpada zunajzakonske skupnosti ne opravičuje opustitve dolžne skrbnosti pri preverjanju obsega skupnega premoženja pred podpisom sporazuma.
VSL Sodba I Cp 752/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnica se ni mogla uspešno sklicevati na zmoto glede motiva (rušenje objektov zaradi gradnje vpadnice), ker ta motiv ni bil vključen v pogodbo in ker tožnica ni ravnala z zadostno skrbnostjo pri predvidevanju možnosti nadaljnje uporabe nepremičnin s strani kupca.
VSL Sodba I Cp 1936/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da toženca nista izkazala okoliščin, zaradi katerih ne bi mogla razumeti pravnih posledic notarskega zapisa, zlasti po prejetih pojasnilih notarke in pooblaščenca.
VSL Sodba II Cp 2482/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da odmik od zahtevane skrbnosti pomeni malomarnost, pri čemer za izključitev pravice do razveljavitve pogodbe zaradi zmote zadošča že lahka malomarnost.
VSM Sodba I Cp 918/2018 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da podpis pogodbe v tujem jeziku brez predhodnega preverjanja vsebine pri osebi, ki jezik razume, pomeni opustitev dolžne skrbnosti, zato zmota ni pravno upoštevna.
VSL sodba I Cpg 412/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da napoved delodajalca o zakonitosti izredne odpovedi ne predstavlja opravičljive ali bistvene zmote, ki bi bila podlaga za razveljavitev sporazuma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi.
VDSS sodba Pdp 559/2016 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Tožniki niso mogli uveljavljati zmote o vsebini kreditne pogodbe, saj bi s povprečno skrbnostjo ob podpisu lahko ugotovili, da pogodba poleg zastave vrednostnih papirjev vključuje tudi poroštvo in hipoteko.
VSRS Sodba III Ips 11/2015 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je kupec novogradnje v zmoti, če objekt nima ustreznega gradbenega dovoljenja, saj povprečen kupec utemeljeno pričakuje zakonitost gradnje.
VSRS sodba II Ips 311/2014 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: OZ · 33. člen OZ · 33. člen, odstavek 1 OZ · 33. člen, odstavek 3 OZ · 45. člen OZ · 46. člen OZ · 46. člen, odstavek 1 OZ · 46. člen, odstavek 2 OZ · 49. člen OZ · 49. člen, odstavek 1 OZ · 50. člen OZ · 6. člen ZPP · 337. člen ZPP · 337. člen, odstavek 1 ZPP · 339. člen ZPP · 339. člen, odstavek 2 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 15 ZPP · 370. člen ZPP · 370. člen, odstavek 3 -
Sodišče je štelo, da zmota ni bila opravičljiva, ker je tožnik imel odvetniško pomoč, dovolj časa za premislek in je bila pogodba sklenjena v obliki notarskega zapisa, kjer je notar dolžan pojasniti pravne posledice.
VSL sodba I Cp 1109/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo veljavnost pogodbe o ustanovitvi stvarne služnosti, kjer je tožeča stranka zatrjevala zmotno predstavo o vsebini podpisane listine.
VSL sodba I Cp 2859/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče poudarja, da zmotna predstava o ekonomski vrednosti predmeta ne predstavlja bistvene zmote o lastnostih predmeta.
VSL sklep I Cpg 287/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožena stranka je zatrjevala zmoto glede statusa zemljišča, kar bistveno vpliva na njegovo tržno vrednost.
VSL sklep II Cp 1966/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da dejstvo, da stranka pogodbe pred podpisom ni prebrala, ne predstavlja opravičljive zmote, saj stranka ni ravnala s potrebno skrbnostjo v prometu.
VSL sodba I Cp 1296/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da lastnost objekta kot 'novogradnje' predstavlja bistveno lastnost predmeta pogodbe pri nakupu stanovanjske hiše, zato zmota o tem statusu utemeljuje razveljavitev pogodbe.
VSC sodba Cp 593/2013 — Višje sodišče v Celju
-
Tožničino napačno prepričanje o identiteti vozila predstavlja zmoto o predmetu, ki ne vodi do neobstoja pogodbe, temveč kvečjemu do njene izpodbojnosti zaradi bistvene zmote.
VSL sodba II Cp 340/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnik ni ravnal s skrbnostjo povprečnega udeleženca v pravnem prometu, ker ni preveril pomena zaznambe spora v zemljiškoknjižnem izpisku, čeprav mu je pri poslu pomagala nepremičninska agencija.
Sodba II Ips 749/2008 — Vrhovno sodišče
-
Tožnikovo napačno prepričanje, da s poravnavo niso rešena vsa premoženjskopravna vprašanja, se presoja v okviru določb o bistveni zmoti, ne kot nesporazum.
VSL sodba II Cp 4807/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da tožnik ni ravnal s potrebno skrbnostjo, ker se pred podpisom poroštvene pogodbe ni prepričal o obstoju in stanju zavarovanja terjatve, ki je bilo predmet pogodbe.
Sodba II Ips 606/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da tožnik, ki je sam sestavil pogodbo, ni mogel uveljavljati zmote, saj bi z dolžno skrbnostjo moral poznati pravne predpise o upravičenosti do odkupa stanovanja.
Sodba in sklep II Ips 92/2009 — Vrhovno sodišče
-
Toženec ni uspel z ugovorom bistvene zmote glede vrednosti nepremičnin, ker je bilo ugotovljeno, da se je zavedal razlike med pogodbeno in realno tržno ceno, vendar je v prodajo vseeno privolil.
VSL sodba I Cp 886/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo, ali je bila zmota o zazidljivosti zemljišča pri sklenitvi predpogodbe opravičljiva, če je stranka zaupala napačnim informacijam druge pogodbene stranke.
Sodba II Ips 117/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj bistvenost zmote ne zadošča za izpodbojnost pogodbe, če stranka ni ravnala s skrbnostjo dobrega strokovnjaka oziroma skrbnostjo, ki se zahteva v prometu.
VSL sodba I Cpg 5/2005 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnica se ni mogla uspešno sklicevati na zmoto pri sklenitvi sporazuma o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi, ker sporazuma pred podpisom ni prebrala in ni ravnala s potrebno skrbnostjo.
Sodba VIII Ips 443/2006 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je šlo za napačno naročilo stroja s strani kupca, kjer je sodišče poudarilo prednost odprave napake (menjava stroja ob doplačilu razlike v ceni) pred razveljavitvijo pogodbe.
VSC sklep Cp 1443/2004 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presodilo, da je bila prodajalka v bistveni zmoti glede namembnosti zemljišča (rabe parcel), kar je neposredno vplivalo na tržno ceno in posledično na njeno odločitev o sklenitvi pogodbe.
Sodba II Ips 348/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da nepoznavanje obstoja hipoteke, vpisane v zemljiški knjigi, ne more predstavljati bistvene zmote, saj bi stranka z običajno skrbnostjo podatke lahko preverila.
Sodba III Ips 90/2002 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je tožnica zatrjevala zmoto zaradi nepoznavanja omejitve odgovornosti za dolgove zapustnika do višine dednega deleža (142. člen ZD), kar sodišče ni štelo za opravičljivo bistveno zmoto pri podpisu aneksa h kreditni pogodbi.
Sodba II Ips 662/2001 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru tožnik ni mogel uveljavljati višje najemnine zaradi zatrjevane napake v zapisu kvadrature, saj ni izkazal razveljavitve pogodbe zaradi zmote.
VSL sodba I Cpg 1444/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V tej zadevi je bila bistvena zmota podana, ker je kupec stanovanja zamolčal lastništvo druge nepremičnine, kar bi prodajalca upravičevalo do odklonitve prodaje stanovanja po določbah stanovanjske zakonodaje.
Sodba II Ips 159/98 — Vrhovno sodišče
-
Tožničina zmota ni bila šteta za opravičljivo, ker je pogodbo podpisala 'na slepo' brez branja, kar ne ustreza standardu skrbnosti v pravnem prometu.
Sodba II Ips 103/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je ugotovilo, da je tožnik podpisal sporazum o meji v zmoti glede poteka meje in meritev parcele, pri čemer zmota ni bila povzročena s strani druge stranke.
Sodba II Ips 704/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da tožnica ni bila v zmoti, saj se je za sklenitev pogodbe odločala dalj časa in s premislekom, njene trditve o zmoti pa so bile v nasprotju z njenim ravnanjem pri drugih pravnih poslih v istem časovnem obdobju.
Sodba II Ips 15/96 — Vrhovno sodišče
-
Tožnik ni izpodbijal veljavnosti pogodbe zaradi napak volje, temveč je spor izviral iz nestrinjanja o velikosti solastnih deležev, pri čemer stranke o samem predmetu prodaje niso bile v zmoti.
Sklep II Ips 343/94 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek za razveljavitev sodne poravnave, ker je ugotovilo, da tožnica ni bila v zmoti, saj je bila mejna linija pred sklenitvijo poravnave strokovno označena in je stranka nanjo pristala v okviru medsebojnega popuščanja.
Sodba II Ips 739/93 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da tožnik ni ravnal s potrebno skrbnostjo, zato se ni mogel uspešno sklicevati na bistveno zmoto glede višine odškodnine pri izvensodni poravnavi.
Sodba II Ips 506/93 — Vrhovno sodišče
-
Stranke niso ravnale s potrebno skrbnostjo, ker so v pogodbo o razdružitvi solastnine vpisale parcelne številke, ne da bi preverile, ali te dejansko ustrezajo njihovemu predhodnemu ustnemu dogovoru.
Sodba II Ips 19/93 — Vrhovno sodišče