bistveno zmanjšana prištevnost
Sentenca
Bistveno zmanjšana prištevnost (drugi odstavek 16. člena KZ) je stanje, v katerem je storilčeva zmožnost razumeti pomen svojega dejanja ali zmožnost imeti v oblasti svoje ravnanje zmanjšana, vendar ne v tolikšni meri, da bi bila izključena. Za ugotovitev tega stanja je ključna medicinska in psihološka ocena izvedenca, ki presoja, ali je storilec kljub čustveni razdraženosti ali razburjenosti še vedno ohranil sposobnost obvladovanja svojih ravnanj. Zgolj pretirana čustvena reakcija ali razdraženost ob storitvi dejanja ne pomenita nujno neprištevnosti ali bistveno zmanjšane prištevnosti.
Iz posameznih sodb
-
Izpuščanje določb o bistveno zmanjšani prištevnosti v izreku sodbe, čeprav je bila ta ugotovljena v razlogih, predstavlja kršitev materialnega zakona v obsojenčevo škodo.
VSRS Sodba I Ips 19718/2020 — Vrhovno sodišče
-
Kljub ugotovljeni bistveno zmanjšani prištevnosti sodišče ni omililo kazni, ker je obtoženka pri uboju ravnala z visoko stopnjo krivde in odločenosti.
VSK Sodba II Kp 7320/2019 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je zavrnilo milejše kaznovanje obtoženke, ker je bila njena bistveno zmanjšana prištevnost posledica prekomernega uživanja alkohola, čeprav se je zavedala, da kot voznica ogroža varnost v cestnem prometu.
VSC Sodba II Kp 34183/2019 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presodilo, da je bila obdolženka kljub bistveno zmanjšani prištevnosti sposobna razumeti protipravnost zalezovanja, poškodovanja tuje stvari in lažnega sporočanja nevarnosti, saj je dejanja storila z direktnim naklepom zaradi jeze.
VSM Sodba IV Kp 32151/2016 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je ocenilo, da obdolženec kljub bistveno zmanjšani prištevnosti zaradi kombinacije alkoholne omamljenosti in možganske okvare ni ravnal instinktivno, temveč premišljeno in pripravljeno.
VSM Sodba III Kp 27181/2016 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: KZ-1 · 116. člen KZ-1 · 116. člen, odstavek 1 KZ-1 · 116. člen, odstavek 1, točka 1 KZ-1 · 116. člen, odstavek 1, točka 4 KZ-1 · 191. člen KZ-1 · 191. člen, odstavek 1 KZ-1 · 29. člen KZ-1 · 29. člen, odstavek 3 ZKP · 371. člen ZKP · 371. člen, odstavek 1 ZKP · 371. člen, odstavek 1, točka 11 ZKP · 373. člen -
V konkretnem primeru je bila sodba razveljavljena, ker izrek ni vseboval navedbe o bistveno zmanjšani prištevnosti obtoženca pri kaznivem dejanju povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti, kar je ustvarilo nasprotje med izrekom in obrazložitvijo.
VSC sklep II Kp 56791/2010 (II Kp 171/2010) — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da bistveno zmanjšana prištevnost ne izključuje krivde, tudi če gre za njeno najvišjo obliko.
VSM sodba I Kp 165/2006 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je na podlagi mnenja izvedenca ugotovilo, da obtoženčeva sposobnost razumevanja in obvladovanja ravnanj ni bila izključena, kljub njegovi pretirani čustveni reakciji zaradi predhodnega prepira.
VSM sodba Kp 874/99 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je zaradi ugotovljene bistveno zmanjšane prištevnosti obtoženca znižalo izrečeno kazen za kaznivo dejanje umora.
VSL sodba I Kp 1360/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je treba pri oceni bistveno zmanjšane prištevnosti upoštevati prepletenost alkoholiziranosti, razburjenosti in skromnejših umskih sposobnosti storilca.
VSK sodba Kp 304/95 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da ugotovitev izvedenca psihiatra o bistveno zmanjšani prištevnosti ne preprečuje zaključka o obstoju direktnega naklepa, če je storilec kljub svojemu stanju usmerjeno ravnal v smeri doseganja prepovedanega cilja.
VSL sodba Kp 1459/93 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bila bistveno zmanjšana prištevnost posledica vpliva alkohola.
VSL sodba Kp 1100/93 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri izreku kazni za umor upoštevalo ugotovljeno bistveno zmanjšano prištevnost obtoženca kot olajševalno okoliščino.
VSK sodba Kp 52/93 — Višje sodišče v Kopru