božičnica
Sentenca
Božičnica (oz. božična plača) je oblika dodatnega prejemka iz delovnega razmerja, katerega pravica do izplačila in merila za določitev višine se primarno določijo s pogodbo o zaposlitvi ali splošnim aktom delodajalca. Če akti delodajalca ne določajo izrecne pravice do sorazmernega znižanja izplačila glede na trajanje zaposlitve v posameznem letu, je delavec do celotnega zneska upravičen ne glede na to, ali je bil del leta v bolniškem staležu ali je delo opravljal le del leta.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da pogoj zaposlenosti pri delodajalcu na določen dan v letu ne predstavlja osebne okoliščine, zato izključitev delavcev, ki jim je delovno razmerje prenehalo pred tem datumom, ne pomeni diskriminacije.
VDSS Sodba Pdp 3/2023 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presojalo upravičenost do sorazmernega dela božičnice za delavca, ki mu je delovno razmerje prenehalo pred zaključkom koledarskega leta zaradi upokojitve.
Sodba VIII Ips 117/2010 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da tožnica, ki je del leta opravljala delo, del leta pa bila v bolniškem staležu, ni dolžna prejeti le sorazmernega dela božičnice, saj interni akti delodajalca niso predvidevali sorazmernega zmanjšanja pravice.
VDSS sodba Pdp 975/2010 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je delavec, ki se je med letom upokojil, upravičen do sorazmernega dela božičnice, kljub internemu sklepu delodajalca, ki je izplačilo vezal na status delavca na dan izplačila.
VDSS sodba Pdp 454/2009 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V konkretnem primeru tožnica ni bila upravičena do izplačila božičnice, ker ji je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo pred datumom izplačila prejemka.
VDS sodba in sklep Pdp 1736/2002 — Višje delovno in socialno sodišče