branje zapisnika o zaslišanju priče
Sentenca
Prečitanje zapisnika o zaslišanju priče na glavni obravnavi brez soglasja strank je dopustno le pod pogoji, ki jih določa zakon (npr. odsotnost priče, ki je ni mogoče najti ali do katere ni mogoče priti). Okoliščina, da zaslišane osebe ni na znanem naslovu, sama po sebi ne zadostuje za ugotovitev, da priče ni mogoče najti, zato sodišče ne sme prebrati zapisnika brez predhodnega izčrpanja vseh razumnih možnosti za zagotovitev osebne navzočnosti priče na glavni obravnavi.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj predhodno zaslišanje priče v postopku ne zadostuje za branje zapisnika, če priča na glavno obravnavo ni bila pravilno vabljena ali če ni bila izčrpana možnost neposrednega zaslišanja.
Sodba I Ips 227/2010 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da branje zapisnika v soglasju s strankami ne pomeni kršitve pravice do obrambe, tudi če je obsojenec prava neuka stranka brez zagovornika.
Sodba I Ips 407/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je utemeljeno prebralo zapisnik o zaslišanju priče, ker priče v konkretnem postopku ni bilo mogoče najti.
Sodba I Ips 204/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je dopustilo branje zapisnika, ker priče, ki je bila tuj državljan in je prebivala v tujini, kljub pravilnemu vabljenju ni bilo mogoče privesti na glavno obravnavo.
Sodba I Ips 214/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je utemeljeno prebralo zapisnik, ker je bilo obveščeno, da je priča odšla v tujino na neznan naslov, potem ko je bilo treba glavno obravnavo zaradi pričinega menjavanja prebivališča večkrat preložiti.
Sodba I Ips 224/93 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je kršilo pravice obrambe, ker je prebralo zapisnik o zaslišanju priče zgolj na podlagi dejstva, da priče ni bilo na naslovu, ki ga je imelo sodišče, ne da bi preverilo, ali je pričo mogoče najti.
Sodba I Ips 159/93 — Vrhovno sodišče