carinska deklaracija

Sentenca

Carinska deklaracija je uradna listina, v kateri morajo biti podatki o blagu in vrsti izvoza usklajeni z vsemi listinami, ki so bile carinskemu organu predložene v trenutku carinjenja. Naknadno predložena dokumentacija, ki ni bila del carinskega postopka v času pregleda blaga, ne more služiti kot dokaz za ugotavljanje neusklajenosti podatkov v deklaraciji. Deklarant je dolžan zagotoviti pravilnost in popolnost podatkov ob predložitvi deklaracije, morebitne ugovore zoper ugotovitve carinarnice pa mora podati v zakonsko določenem roku med postopkom pregleda blaga.

Pravna podlaga:

Iz posameznih sodb

  • Sodišče je potrdilo, da napačna navedba vhodne cene limon v deklaraciji predstavlja podlago za naknadno odmero carinskega dolga zaradi napačnega uvrščanja blaga v tarifno nomenklaturo.

    sodba III U 483/2009 — Upravno sodišče

  • Sodišče je poudarilo, da vložnik deklaracije, ki ni hkrati naveden kot deklarant ali zastopnik v ustrezni rubriki ECL, ne more biti nosilec pravic in obveznosti v carinskem postopku.

    Sklep I Up 1271/2004 — Vrhovno sodišče

  • V konkretnem primeru je carinski organ na podlagi ugotovitve, da je bilo vozilo rabljeno in ne novo, kot je bilo deklarirano, pravilno spremenil tarifno uvrstitev in odmeril carinski dolg.

    Sodba I Up 1066/2002 — Vrhovno sodišče

  • Tožnik v upravnem sporu ni mogel uveljavljati carinske oprostitve, ker je ni pravočasno uveljavil ob vložitvi uvozne deklaracije ali v pritožbenem postopku.

    Sodba U 571/94-6 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je presodilo, da pogodba o predelavi blaga, poslana po telefaksu po opravljenem carinjenju, ne more biti podlaga za naknadno spremembo podatkov v izvozni carinski deklaraciji.

    Sodba U 1276/93-6 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je presodilo, da zavezanec po opravljenem uvozu blaga z obveznostjo izvoza ne more naknadno spremeniti pravne podlage za uveljavitev ugodnejših carinskih stopenj, ki so veljale v drugem časovnem obdobju.

    Sodba U 127/94-6 — Vrhovno sodišče

Viri