carinski zavezanec

Sentenca

Iz posameznih sodb

• Sodišče je poudarilo, da prevoznik blaga, ki ni izpolnil obveznosti predaje blaga namembni carinski izpostavi, ne more uveljavljati oprostitve plačila dajatev s sklicevanjem na vlogo špediterja ali naročnika.

  Sodba X Ips 764/2005 — Vrhovno sodišče

  Pravna podlaga: CZ · 182. člen CZ · 182. člen, odstavek 1 prečiščeno besedilo · 208. člen prečiščeno besedilo · 209. člen ZPP · 73. člen ZUS-1 · 22. člen ZUS-1 · 22. člen, odstavek 1 ZUS-1 · 87. člen

• Sodišče je pojasnilo, da špediter kot vložnik carinske deklaracije prevzame status carinskega zavezanca, če so nanj prenesene pravice in obveznosti v carinskem postopku.

  Sodba IV Ips 119/97 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je razveljavilo odločbo, ker carinski organ ni presodil vseh priloženih listin glede dispozicije in pooblastil, temveč se je oprl zgolj na podatek o lastniku blaga v deklaraciji.

  sodba U 1439/2003 — Upravno sodišče

  Pravna podlaga: CZ · 24. člen CZ · 249. člen CZ · 254. člen CZ · 255. člen

• Vpis v polje 50 enotne carinske listine kot glavni zavezanec pomeni prevzem jamstva za prevoznikovo obveznost predaje blaga namembni carinarnici v tranzitnem postopku.

  Sodba I Up 1171/2002 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da dobroverni kupec vozila, ki je bilo predmet carinskega prekrška prejšnjega lastnika, ne more biti zavezan za plačilo carine ali vrnitev blaga v tujino.

  Sodba I Up 617/2000 — Vrhovno sodišče

• Tožeča stranka je z vpisom v polje 8 UCD prevzela tveganje plačila carine za uvoženo blago, ker uporabnik blaga ni izpolnil obveznosti izvoza predelanega blaga.

  Sodba U 771/2004 — Upravno sodišče

  Pravna podlaga: CZ · 182. člen ZUP · 295. člen ZUP · 295. člen, odstavek 2 ZUP · 39. člen

• Tožnik ni izkazal lastništva blaga pred 8. 10. 1991, kar je bil pogoj za uveljavitev oprostitev po takrat veljavni okrožnici Carinske uprave RS.

  Sodba I Up 600/99 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je pojasnilo, da je treba pri naložitvi carinskega dolga zaradi nezakonitega ravnanja z blagom uporabiti zakonodajo, ki je veljala v času začetka postopka obračuna dolga, ne glede na čas storitve prekrška.

  Sodba U 1698/2001 — Upravno sodišče

• Sodišče je potrdilo, da je bila tožeča stranka kot vpisana v rubriki 8 carinske deklaracije dolžna plačati carinske dajatve, čeprav je zatrjevala, da je nastopala le kot komisionar.

  Sodba I Up 537/2002 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je poudarilo, da komisijska pogodba med uvoznikom in uporabnikom blaga ne razbremeni carinskega zavezanca obveznosti plačila carine, če so bili podatki v UCD navedeni na njegovo ime.

  Sodba I Up 379/2002 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je v konkretnem primeru presojalo status zavezanca pri uvozu vozila, kjer je bila carinska oprostitev uveljavljena na podlagi deklarirane rent-a-car dejavnosti, ki se je izkazala za fiktivno.

  Sodba I Up 803/99 — Vrhovno sodišče

• Tožeča stranka je s tem, ko se je v polje 8 UCD vpisala kot carinski zavezanec, prevzela odgovornost za plačilo dajatev, ker uporabnik blaga ni izpolnil obveznosti ponovnega izvoza blaga v tujino.

  Sodba I Up 853/2002 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je poudarilo, da zavezanec s podpisom oziroma navedbo v polju 8 UCD prevzame obveznost plačila carine, kar ga zavezuje ne glede na dejansko uporabo blaga v okviru uvoznih ugodnosti.

  Sodba I Up 771/2000 enako tudi I Up 830/2000, I Up 765/2000. — Vrhovno sodišče

• Sodišče je potrdilo, da je bila tožeča stranka kot carinski zavezanec pravilno identificirana na podlagi vpisa v rubriki 8 enotne carinske deklaracije (UCD).

  Sodba I Up 657/99 — Vrhovno sodišče

• V konkretnem primeru je tožeča stranka z vpisom v polje 8 UCD prevzela obveznost plačila dajatev za blago, uvoženo za drugega uporabnika, ko ta ni izpolnil obveznosti izvoza predelanega blaga.

  Sodba I Up 307/2000 — Vrhovno sodišče

• Tožeča stranka je s svojim vpisom v polje 8 UCD kot carinski zavezanec prevzela jamstveno obveznost za plačilo carinskih dajatev, ko uporabnik blaga ni izpolnil obveznosti izvoza predelanega blaga.

  Sodba I Up 209/2000 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je poudarilo, da špediterjeva opustitev obveščanja zavezanca o roku za vrnitev blaga ne razbremeni carinskega zavezanca odgovornosti za plačilo carinskih dajatev ob prekoračitvi roka.

  Sodba I Up 281/99 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je potrdilo, da je glavni zavezanec dolžan plačati carino, ker blago (sladkor) ni bilo predano prevzemni carinarnici v predpisanem roku in zavezanec ni predložil dokazil o njegovem nadaljnjem statusu.

  Sodba U 873/95 — Vrhovno sodišče

• V obravnavanem primeru je bila tožeča stranka kot glavni zavezanec zavezana k plačilu dajatev, ker ni dostavila dokazil o izstopu blaga iz države oziroma o njegovem carinjenju, potem ko blago ni bilo predano prevzemni carinarnici.

  Sodba U 872/95 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je poudarilo, da špediterja kot glavnega zavezanca, vpisanega v enotni carinski listini, morebitna opustitev zahteve carinskega organa po vnaprejšnji varščini ne odvezuje plačila carine za blago, ki ni prispelo do namembne carinarnice.

  Sodba U 113/95 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je poudarilo, da za status carinskega zavezanca ni relevantno, ali je uvoznik imel soglasje za tedensko vlaganje deklaracij, saj je odločilen vpis v polje 50 enotne carinske listine.

  Sodba U 1769/94-4 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je poudarilo, da vpis v polje 50 enotne carinske listine zavezuje subjekta ne glede na obstoj soglasja za tedensko vlaganje deklaracij, ki ne razbremeni prevoznika dolžnosti prijave blaga.

  Sodba U 1768/94-4 — Vrhovno sodišče

• V konkretnem primeru je bil špediter kot glavni zavezanec zavezan k plačilu dajatev zaradi nepredaje blaga namembni carinarnici in pomanjkanja dokazil o izstopu blaga.

  Sodba U 1387/94-6 — Vrhovno sodišče

• Tožeča stranka je postala carinski zavezanec z vpisom v polje 50 enotne carinske listine, s čimer je prevzela rizik za plačilo dajatev v primeru, da blago v tranzitu ni bilo predano namembni carinarnici.

  Sodba U 1155/94-8 — Vrhovno sodišče

• V obravnavanem primeru je bila tožniku naložena obveznost plačila dajatev za blago, ki ga kot storilec prekrška ni predal carinskemu organu in je bilo naknadno prodano na notranjem trgu.

  Sodba U 1135/94-10 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je poudarilo, da prodajalec blaga nima položaja stranke v carinskem postopku zgolj na podlagi svojega statusa dobavitelja, če nima neposredne zakonske podlage za varstvo svojega interesa v tem postopku.

  Sodba U 546/94-7 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je potrdilo, da je storilec carinskega prekrška lahko zavezanec za plačilo uvoznih dajatev v postopku po uradni dolžnosti, tudi če blago ni bilo odvzeto.

  Sodba U 331/94-7 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je potrdilo, da je prevoznik, ki je bil pravnomočno spoznan za odgovornega za carinski prekršek zaradi nedobave blaga v roku, zavezanec za plačilo uvoznih dajatev.

  Sodba U 950/93-6 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je potrdilo, da je zavezanec za plačilo dajatev oseba, ki je dala poroštveno izjavo za tranzit blaga, ki ni bilo predano namembni carinarnici v predpisanem roku.

  Sodba U 957/92-4 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je potrdilo, da imetnik konsignacijskega skladišča odgovarja za plačilo carine, ker uporabnik uvoženega blaga ni izpolnil zaveze o njegovi porabi v proizvodnji za izvoz v predpisanem roku.

  Sodba U 685/92-5 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je potrdilo, da je imetnik konsignacijskega skladišča zavezanec za plačilo carine, tudi če končni uporabnik blaga ni izpolnil obveznosti izvoza v predpisanem roku.

  Sodba U 684/92-5 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je potrdilo, da je imetnik konsignacijskega skladišča zavezan za plačilo carine, tudi če je končni uporabnik blaga ob uvozu podal izjavo o namenski proizvodnji za izvoz, ki kasneje ni bila realizirana.

  Sodba U 681/92-7 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je potrdilo, da je imetnik konsignacijskega skladišča zavezan za naknadno plačilo carinskih dajatev, ker končni uporabnik blaga ni izvozil v predpisanem enoletnem roku.

  Sodba U 682/92-4 — Vrhovno sodišče

Viri