čas pripravljenosti kot delovni čas
Sentenca
Čas pripravljenosti delavca se šteje v delovni čas v smislu Direktive 2003/88/ES, kadar so omejitve, naložene delavcu, takšne narave, da objektivno in bistveno vplivajo na njegovo zmožnost, da v tem času prosto razpolaga s svojim časom in se posveti lastnim interesom. Pri presoji je treba upoštevati zlasti dolžino odzivnega časa, ki mora biti kratek, ter pogostost in trajanje dejanskih intervencij, ki jih delavec opravi v času pripravljenosti. Če delavec zaradi kratkega odzivnega časa in pogostosti dela ne more načrtovati sprostitvenih dejavnosti, se celotno obdobje pripravljenosti šteje v delovni čas.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da 15-minutni odzivni čas ob povprečno 2 do 5 intervencijah na izmeno predstavlja bistveno omejitev, zaradi česar se čas pripravljenosti šteje v delovni čas, ne glede na določbe panožne kolektivne pogodbe.
VDSS Sodba Pdp 560/2023 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: Direktiva 2003/88/ES Evropskega… · 1. člen