časovna veljavnost predpisov o prekrških
Sentenca
Pri presoji prekrška mora sodišče uporabiti predpis, ki je veljal ob storitvi prekrška, razen če je kasneje uveljavljeni predpis za obdolženca milejši. Neuporaba milejšega predpisa, ki je začel veljati po storitvi prekrška, predstavlja kršitev materialnih določb zakona v škodo obdolženca (4. točka 156. člena ZP-1). Ta obveznost velja za vse veljavne pravne akte, vključno s podzakonskimi predpisi, kot so pravilniki, če ti urejajo pravni položaj storilca prekrška.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče mora pri uporabi načela najmilejšega zakona v prekrškovnem pravu presojati zgolj tisto ravnanje, ki je bilo predmet očitka v postopku, in ne more iskati znakov prekrška v drugih ravnanjih storilca.
-
Sodišče je moralo uporabiti milejše določbe ZDCOPMD, ki so začele veljati po storitvi prekrška, vendar še pred izdajo sodbe, kar je vplivalo na pravno opredelitev kršitve.
VSRS Sodba IV Ips 33/2014 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo uporabo določb ZP-1 pred in po uveljavitvi novele ZP-1G glede določitve trajanja ukrepa prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja.
VSC sklep EPVDp 70/2012 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je moralo uporabiti prejšnjo določbo osmega odstavka 22. člena ZP-1, saj je bila sprememba z novelo ZP-1G za storilca strožja, ker je odpravila možnost izreka prepovedi do enega leta in določila fiksno trajanje.
VSC sklep EPVDp 66/2012 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je postopek ustavilo, ker je novela ZVCP-1F odpravila obveznost vpisa namena oziroma oblike karoserije v prometno dovoljenje za vozila za prevoz nevarnega blaga, s čimer je bilo ravnanje dekriminalizirano.
Sodba IV Ips 150/2010 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je postopek ustavilo, ker je bila med postopkom odpravljena zahteva po registraciji trgovinske dejavnosti, s čimer je bilo dejanje storilke dekriminirano.
Sodba IV Ips 115/2010 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo uporabo prejšnje definicije voznika začetnika iz ZVCP, ker je bil v času storitve prekrška že v veljavi ZVCP-1.
VSL sodba PRp 340/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je sodišče moralo uporabiti milejši predpis, ker se je višina predpisane globe za prekršek po storitvi dejanja znižala.
Sodba IV Ips 41/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da opredelitev statusa voznika začetnika sledi splošnim pravilom o časovni veljavnosti materialnega prava.
Sodba IV Ips 43/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je po uradni dolžnosti spremenilo sodbo, ker prvostopno sodišče ni upoštevalo novega pravilnika o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti, ki je bil za obdolženca milejši od predpisa, veljavnega ob storitvi prekrška.
VSC sodba PRp 38/2006 — Višje sodišče v Celju