časovne meje pravnomočnosti
Sentenca
Časovne meje pravnomočnosti določajo trenutek, do katerega sodišče pri odločanju upošteva dejansko stanje v postopku. Ta trenutek je zaključek zadnjega naroka za glavno obravnavo oziroma trenutek, ko se sodišče umakne na posvetovanje in glasovanje. Pravnomočnost odločbe ne zajema dejstev in okoliščin, ki so nastopile po tem trenutku, zato se te ne morejo upoštevati v okviru pravnomočno razsojene zadeve.
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Družinski zakonik (DZ)
- Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1)
- Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP)
- Zakon o upravnem sporu (ZUS-1)
- Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR)
- Zakon o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje-Hrastnik in razvojnem prestrukturiranju regije (ZPZRTH)
- Stvarnopravni zakonik (SPZ)
- Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR)
- Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP)
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS-L)
- Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o interventnih ukrepih (ZIU)
- Zakon o kmetijskih zemljiščih (ZKZ)
- Zakon o varstvu okolja (ZVO-1)
- Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)
- Zakon o nepravdnem postopku (ZNP)
- Stanovanjski zakon (SZ-1)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je zavrnilo upoštevanje zdravstvenih težav pritožnice, saj so te nastopile po izdaji izpodbijanega sklepa.
VSL Sklep IV Cp 1239/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru spora majhne vrednosti je sodišče štelo, da so časovne meje pravnomočnosti nastopile z iztekom roka za odgovor na dopolnitev tožbe, zaradi česar toženkinih dokazov o plačilu, predloženih šele v pritožbi, ni bilo mogoče upoštevati.
VSC Sodba I Cpg 32/2023 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da je stanje ob zaključku glavne obravnave odločilno za meritorno presojo zahtevka, medtem ko se vprašanje potrebnosti tožbe presoja v okviru odločanja o stroških postopka.
VSM Sodba I Cp 480/2022 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pri določitvi preživnine za otroke, nameščene v zavod, odločalo na podlagi stanja ob zaključku naroka.
VSM Sklep III Cp 673/2022 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da ustanovitev nujne poti po zaključku glavne obravnave ne vpliva na že naloženo obveznost plačila uporabnine, temveč se lahko uveljavlja šele v ugovoru v postopku izvršbe.
VSL Sodba in sklep I Cp 1693/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Pritožnik je neuspešno uveljavljal spremenjene okoliščine (rojstvo otroka, selitev), ki so nastale po zaključku glavne obravnave, saj te ne morejo vplivati na pravnomočnost že izdane sodbe.
VSL Sodba IV Cp 1768/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru se dolžnica v ugovoru zoper sklep o izvršbi glede osebnih stikov z otrokom ni mogla več sklicevati na okoliščine, ki so bile znane že ob izdaji prvotne sodne odločbe.
VSC Sklep I Ip 155/2020 — Višje sodišče v Celju
-
Tožnica z obogatitvenim zahtevkom ni mogla uspeti, ker je poskušala uveljavljati dejstva o plačilu dolga, ki so nastala pred pravnomočnostjo sklepov o izvršbi, zoper katere ni vložila ugovora.
VSL Sodba II Cpg 57/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Pritožnik je po zaključku glavne obravnave, a pred izdajo sklepa, uveljavljal novo dejstvo o sklenitvi kupoprodajne pogodbe na podlagi predkupne pravice, kar je sodišče pravilno štelo za nedopustno pritožbeno novoto.
VSL Sklep I Cp 77/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče pri odmeri preživnine ni moglo upoštevati bodočega dejstva, da bo deklica začela obiskovati vrtec, saj se je to zgodilo po zaključku glavne obravnave.
VSL Sodba IV Cp 1324/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da plačilo dolga po izdaji sodbe predstavlja dejstvo, ki ga toženec lahko uveljavlja šele v izvršilnem postopku, ne pa v pravdi.
VSL Sodba II Cp 2120/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo, da se o usodi terjatve, ki je prenehala po zaključku glavne obravnave zaradi začetka stečajnega postopka, odloča v okviru stečajnega postopka, ne pa v pritožbenem postopku.
VSRS Sklep III DoR 89/2017-8 — Vrhovno sodišče
-
Pritožbeno sodišče ni upoštevalo razveljavitve sodbe upravnega sodišča, do katere je prišlo po zaključku glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje.
VSM Sodba I Cp 830/2017 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je zavrnilo upoštevanje plačil terjatev, ki so bila opravljena po zaključku glavne obravnave, saj so ta nastopila izven časovnih meja pravnomočnosti.
VSL sodba II Cp 3064/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Pritožbeno sodišče ni upoštevalo navedb tožene stranke o plačilu terjatve, saj se je to plačilo zgodilo po zaključku glavne obravnave.
VSL sodba II Cpg 198/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pravilno zavrnilo upoštevanje selitve tožnika v novo stanovanjsko hišo, saj se je ta zgodila po zaključku glavne obravnave in izdaji prvostopenjske sodbe.
VSL sodba IV Cp 1229/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da učinkov prisilne poravnave, ki nastanejo po poteku roka za zadnjo pripravljalno vlogo, ni mogoče upoštevati v pravdnem postopku.
VSL sodba II Cpg 485/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V sporu majhne vrednosti, kjer sodišče ne razpiše naroka, je časovna meja pravnomočnosti trenutek vložitve druge pripravljalne vloge tožene stranke.
VSL sodba II Cpg 15/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razveljavilo odločitev, ker je pritožbeno sodišče pri odločanju upoštevalo sklep o potrditvi prisilne poravnave, ki je bil izdan šele po zaključku glavne obravnave na prvi stopnji.
Sklep III Ips 26/2014 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavzelo stališče, da potrditev prisilne poravnave po zaključku glavne obravnave ne predstavlja ovire za izdajo sodbe po nespremenjenem tožbenem zahtevku.
VSL sodba I Cpg 1153/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo upoštevanje plačila terjatve, ki ga je tožena stranka zatrjevala šele v pritožbi, saj je bilo plačilo opravljeno po zaključku glavne obravnave.
VSL sodba I Cpg 1417/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZPP · 455. člen -
Sodišče je poudarilo, da pri zavrnilni zamudni sodbi časovne meje pravnomočnosti ne sovpadajo s koncem glavne obravnave, temveč s trenutkom izdaje sodbe.
Sodba II Ips 106/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo revizijsko trditev o smrti stranke po izdaji prvostopenjske sodbe kot pravno nerelevantno za presojo pravilnosti izpodbijane sodbe.
Sodba II Ips 700/2004 — Vrhovno sodišče
-
Tožnica ne more zahtevati višje preživnine z argumentom, da ji bo zaradi prejete preživnine znižana socialna denarna pomoč.
Sodba II Ips 682/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo revizijsko navedbo, da bi moralo pri odmeri preživnine upoštevati bodoče zvišanje najemnine, saj to predstavlja spremembo dejanskega stanja po koncu glavne obravnave.
Sodba II Ips 507/99 — Vrhovno sodišče