čast in dobro ime
Sentenca
Čast predstavlja posameznikovo zavest o lastni vrednosti, medtem ko dobro ime (ugled) označuje vrednost, ki jo ima posameznik v družbi. Poseg v ti osebnostni pravici se presoja tako z objektivnega vidika (družbena percepcija) kot s subjektivnega vidika (posameznikovo doživljanje). Izjava, ki sama po sebi ni nujno žaljiva, lahko postane žaljiva zaradi konteksta, v katerem je podana, in načina, kako vpliva na ugled prizadete osebe v javnosti (179. člen OZ).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da je treba pri presoji žaljivosti upoštevati kontekst medijskega poročanja in doseg medija, ki vpliva na razsežnost prizadetosti ugleda.
VSL sodba II Cp 767/2010 — Višje sodišče v Ljubljani