cesija
Sentenca
Cesija (odstop terjatve s pogodbo) je pravni posel, s katerim odstopnik (cedent) prenese svojo terjatev na novega upnika (cesionarja), pri čemer dolžnik (cessus) za prenos ne potrebuje privolitve. S cesijo preide na cesionarja terjatev s stranskimi pravicami in vsemi drugimi upravičenji, povezanimi z njo. Cesionar lahko od dolžnika zahteva izpolnitev obveznosti, tudi če se sodna odločba o terjatvi glasi na cedenta, saj prenos terjatve ne vpliva na obstoj same pravice, ne glede na to, ali je bila cesija opravljena pred pravnomočnostjo odločbe ali po njej (414. člen ZOR).
Iz posameznih sodb
-
Dolžnik mora pri ugovoru ničnosti prenosa terjatve substancirati svoje navedbe in izkazati pravni interes, saj kot tretja oseba ni neposredna stranka cesijske pogodbe.
VSL Sodba I Cpg 116/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da s cesijsko pogodbo ni mogoče prenašati stvarnih pravic na nepremičninah.
VSL Sodba I Cp 324/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je za dokončno izpeljavo učinkov cesije v razmerju do dolžnika nujno obvestilo o odstopu, saj dolžnik brez tega lahko veljavno izpolni svojo obveznost prvotnemu upniku.
VSK sklep Cpg 30/2016 — Višje sodišče v Kopru
-
V tej zadevi je imel dolžnikov ugovor nemožnosti izpolnitve pravne učinke tudi proti prevzemniku, saj je odstop terjatve predstavljal ravnanje cedenta, zaradi katerega je bila izročitev stvari dolžniku onemogočena.
VSRS sodba II Ips 309/2013 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: OZ · 421. člen -
Tožeča stranka kot cesionar ni postala imetnik vseh pravic in obveznosti iz podizvajalske pogodbe, zato ni mogla uveljavljati neposrednega zahtevka proti naročniku.
VSC sodba Cpg 126/2014 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da dolžnik v postopku izterjave nima upravičenja zahtevati dokazil o odplačnosti cesijske pogodbe med upnikoma.
VSL sodba I Cp 1349/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Gospodarski subjekt je dolžan ob prejemu obvestila o cesiji s skrbnostjo dobrega strokovnjaka preveriti skladnost odstopljene terjatve s knjigovodskimi podatki (kontnimi karticami).
VSL sodba I Cpg 199/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da prenos terjatve, pri kateri je predhodno obstajalo jamstvo za izpolnitev, ne povzroči prenehanja same terjatve do glavnega dolžnika.
Sklep III Ips 17/2010 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da dolžnikova neobveščenost o cesiji ne pomeni neveljavnosti prenosa terjatve, temveč vpliva le na vprašanje, ali je dolžnik s plačilom odstopniku prost svoje obveznosti.
VSL sklep II Cp 1887/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 419. člen -
Sodišče je poudarilo, da zatrjevana kršitev davčnih predpisov pri izdaji dobropisov zaradi neplačila nima vpliva na civilnopravno obveznost plačila opravljenih storitev, ki so predmet cesije.
VSL sodba I Cpg 1270/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 417. člen -
Sodišče poudarja načelo nevtralnosti dolžnikovega pravnega položaja pri cesiji, kar pomeni, da se dolžnikov položaj z odstopom terjatve ne sme poslabšati.
VSL sklep I Cpg 970/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Dolžnik se ni mogel zanesti na obvestilo o cesiji, ki je bilo brez datuma, žiga in jasne navedbe podpisnika.
VSL sklep III Cpg 982/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da določilo 631. člena OZ o neposredni terjatvi podizvajalca do naročnika predstavlja primer zakonite cesije.
VSL sklep II Cpg 266/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo ugovor tožencev, da je tožbeni zahtevek neutemeljen zaradi odsvojitve terjatve med pravdo, saj cesija ne preprečuje cesionarju uveljavljanja terjatve, četudi se sodba glasi na cedenta.
VSL sodba I Cp 116/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavani zadevi je bila pogodba o prenosu nepremičnin v upravljanje in gospodarjenje razlagana kot mandatna pogodba, ki je vključevala tudi pooblastilo za izterjavo najemnin.
VSL sodba I Cp 94/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ugotovilo, da tožnik ni uspel dokazati sklenitve cesijske pogodbe z upnico, zato toženec s kasnejšim pridobivanjem premoženja ni neupravičeno obogaten na račun tožnika.
Sodba II Ips 502/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da obveščanje dolžnika ni pogoj za veljavnost prenosa terjatve.
VSL sodba in sklep I Cpg 635/2007 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da odstop terjatve iz naslova uporabe plačilne kartice ne spreminja narave terjatve, zato se zanjo ne uporabijo določbe o zastaranju odškodninskih terjatev, temveč splošni zastaralni roki za pogodbene obveznosti.
VSL sodba I Cp 5566/2005 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo veljavnost odstopa terjatve iz naslova investicijskega kredita med banko in zavarovalnico.
Sodba II Ips 185/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj priznanje terjatve s strani cedenta ob cesiji ne nadomesti pomanjkanja stvarne legitimacije cedenta za razpolaganje s terjatvijo.
VSL sodba I Cp 905/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo, da je obvestilo o cesiji, podano v obliki zapisa na fakturi, s katero se dolžniku zaračuna cedirana terjatev, pravno veljavno.
Sodba III Ips 24/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da obvestilo stečajnega upravitelja o nerealizaciji cesijske pogodbe ne razveljavi učinkov že opravljenega prenosa terjatve, če je bil dolžnik s cesijo pravilno seznanjen.
VSL sodba I Cpg 66/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da predhodna izstavitev računov s strani cesionarja v svojem imenu brez pravne podlage ne vpliva na veljavnost kasneje sklenjene cesijske pogodbe.
VSL sklep I Cpg 166/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da dolžnik ne more uspešno ugovarjati zoper tožbeni zahtevek prevzemnika terjatve zgolj s sklicevanjem na dejstvo, da o cesiji ni bil pravočasno obveščen.
VSL sodba Cpg 989/94 — Višje sodišče v Ljubljani