čezmerno prikrajšanje
Sentenca
Čezmerno prikrajšanje je institut obligacijskega prava, ki omogoča razveljavitev dvostranske pogodbe, kadar je med obveznostmi pogodbenih strank obstajalo očitno nesorazmerje v času sklenitve pogodbe (139. člen ZOR). Zahtevek za razveljavitev pogodbe zaradi čezmernega prikrajšanja je vezan na prekluzivni rok, po preteku katerega pravica do sodnega uveljavljanja razveljavitve preneha. Dokazno breme glede obstoja nesorazmerja in vseh predpostavk izpodbojnosti nosi stranka, ki zahteva razveljavitev.
Iz posameznih sodb
-
Tožnica ni bila upravičena do razveljavitve pogodbe, ker se ni pozanimala o tržni vrednosti nepremičnine, s čimer ni ravnala s skrbnostjo, ki se zahteva v pravnem prometu.
VSC sodba Cp 796/2009 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek za razveljavitev pogodbe zaradi čezmernega prikrajšanja, ker je toženec vedel za realno vrednost nepremičnin, vendar je kljub temu pristal na nižjo kupnino.
VSL sodba I Cp 886/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da obstoj dolgoročne najemne pogodbe na nepremičnini predstavlja relevanten element za ugotavljanje njene tržne vrednosti pri presoji čezmernega prikrajšanja.
VSL sodba in sklep I Cpg 1110/2005 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da pogodba, pri kateri je kupnina vezana na življenjsko dobo prodajalca (renta), vsebuje elemente tvegane pogodbe, zato je izpodbijanje zaradi čezmernega prikrajšanja izključeno.
Sodba II Ips 584/2001 — Vrhovno sodišče
-
Toženka ni dokazala subjektivnega elementa, saj je bila kot trgovka sposobna ugotoviti realno vrednost lokala in opreme.
Sodba II Ips 77/97 — Vrhovno sodišče
-
V tej zadevi je stranka uveljavljala čezmerno prikrajšanje pri prodaji nepremičnine, pri čemer je izpostavila razliko v izkušenosti pogodbenih strank in spornost opravljene cenitve.
Sodba II Ips 315/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da ugotavljanje očitnega nesorazmerja pri menjalni pogodbi ne zahteva nujno izvedenca gradbene stroke, saj gre za pravni standard, o katerem odloča sodišče.
Sodba II Ips 671/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da sta pravna podlaga in dejanska osnova za uveljavljanje ničnosti pogodbe ter za njeno izpodbijanje zaradi čezmernega prikrajšanja različni in ju ni mogoče enačiti.
VSC sklep Cp 98/96 — Višje sodišče v Celju
-
Tožnik mora navesti konkretne okoliščine, pomembne za presojo čezmernega prikrajšanja, sicer sodišče lahko zavrne dokazne predloge za izvedenstvo.
VSL sodba Cpg 1303/93 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče poudarja razliko med čezmernim prikrajšanjem in oškodovanjem družbene lastnine, saj slednje temelji na specifičnih zakonskih kriterijih iz ZLPP.
VSL sodba Cpg 598/94 — Višje sodišče v Ljubljani