civilna kazen za kršitev avtorskih pravic
Sentenca
Civilna kazen za kršitev avtorskih pravic je posebna oblika sankcije, ki jo lahko upravičenec zahteva, če je bila pravica kršena namerno ali iz hude malomarnosti (168. člen ZASP). Izrek civilne kazni je odvisen od presoje subjektivnega odnosa kršitelja do storjenega dejanja, pri čemer se upošteva stopnja krivde in okoliščine konkretnega ravnanja kršitelja.
- Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP)
- , Uradni list RS 63-2683/2016 ~ 44. člen (, Uradni list RS 63-2683/2016 ~…)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1)
- Zakon o sodiščih (ZS)
- Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV)
- Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (Pravilnik o javni priobčitvi gla…)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je kot primerno izhodišče za določitev običajnega honorarja uporabilo veljavni cenik avtorske organizacije in poudarilo dolžnost javnih zavodov po skrbni organizaciji dela.
VSL Sodba II Cp 1585/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožbeni zahtevek za plačilo civilne kazni je bil zavrnjen zaradi nesklepčnosti tožbe.
VSL Sodba V Cpg 792/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: URS · 121. člen URS · 125. člen ZASP · 157. člen ZASP · 157. člen, odstavek 3 ZASP · 157. člen, odstavek 4 ZASP · 157. člen, odstavek 5 ZASP · 157. člen, odstavek 6 ZASP · 157. člen, odstavek 7 ZASP · 168. člen ZASP · 168. člen, odstavek 3 ZASP · 168. člen, odstavek 4 ZKUASP · 44. člen ZKUASP · 44. člen, odstavek 4 ZKUASP · 44. člen, odstavek 7 ZKUASP · 44. člen, odstavek 8 ZKUASP · 88. člen -
Sodišče je poudarilo, da niti odškodnina za civilni delikt niti civilna kazen ne predstavljata podlage za obdavčitev z DDV, saj ne gre za plačilo za opravljeno storitev.
VSL sodba I Cpg 99/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kot utemeljeno za civilno kazen štelo dejstvo, da je tožena stranka po zavrnitvi poravnave ponovno kršila pravice pri izdaji druge knjige.
VSL sodba I Cpg 1013/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je izrek civilne kazni odvisen od presoje ravnanja tožene stranke kot kršitelja, ne pa od ravnanj tožeče kolektivne organizacije.
VSL sodba I Cp 3520/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da posredovanje podatkov o bruto honorarjih nastopajočih ni zakonska dolžnost uporabnika, zato njihova nepredložitev sama po sebi ne utemeljuje hujše oblike krivde za namerno kršitev avtorskih pravic.
VSL sodba I Cp 3521/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da tožeča stranka ni upravičena do DDV od civilne kazni, saj v zvezi z njo ni bila opravljena nobena posebna storitev oziroma dobava blaga.
VSL sodba I Cp 2141/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Civilna kazen predstavlja posebno obliko civilnopravne sankcije, ki presega zgolj povrnitev škode in je vezana na stopnjo krivde kršitelja.
VSL sodba I Cpg 1236/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je civilna kazen utemeljena, če uporabnik kljub pozivu kolektivne organizacije ni posredoval podatkov o uporabljenih delih in ni plačal nadomestila pred začetkom sodnega postopka.
VSL sodba I Cp 925/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da toženec ni kršil avtorskih pravic namerno ali iz hude malomarnosti, ker je imel razumne razloge za odklonitev posredovanja podatkov o bruto honorarjih izvajalcev, ki za uporabnika predstavljajo odhodek in ne dohodek.
VSL sodba I Cp 3262/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je obravnavalo primer, kjer tožena stranka pred koncertom ni pridobila dovoljenja in ni posredovala podatkov o izvedenih delih, kar je utemeljilo zahtevek za civilno kazen.
VSL sodba in sklep I Cp 1572/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da kolektivna organizacija ne more zahtevati civilne kazni za kršitev avtorskih pravic, če kršitev temelji zgolj na neplačilu nadomestila za uporabo avtorskih del, saj gre za denarno obveznost.
VSL sodba I Cp 3567/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnika nista uspela z zahtevkom za denarno zadoščenje, ker sta pri višini zahtevka izhajala iz drugih dejanskih podlag kot pri njegovem temelju.
Sodba in sklep III Ips 92/2002 — Vrhovno sodišče