civilna odškodninska odgovornost za razžalitev
Sentenca
Za obstoj civilne odškodninske odgovornosti zaradi posega v čast in dobro ime je nujna ugotovitev protipravnosti ravnanja, ki vključuje vzročno zvezo med konkretnim ravnanjem storilca in nastalo škodno posledico. Če je izjava podana v okviru splošnega mnenja in jo v kontekst spornega dogodka vključi tretja oseba (npr. novinar) brez vpliva podajalca mnenja, podana odgovornost za razžalitev ni izkazana. Pri presoji odgovornosti je treba ločiti med avtonomnim mnenjem posameznika in uredniškim oblikovanjem medijskega prispevka (169. člen KZ, 179. člen OZ).
Iz posameznih sodb
-
Toženka ni odgovorna za vsebino medijskega prispevka, saj je podala le splošno mnenje, novinarka pa ga je samostojno vključila v reportažo o konkretni prireditvi.
VSL sodba in sklep II Cp 1296/2004 — Višje sodišče v Ljubljani