civilni delikt
Sentenca
Civilni delikt predstavlja temelj odškodninske odgovornosti, pri čemer mora oškodovanec dokazati obstoj vseh elementov: škodljivo ravnanje, nastanek škode, vzročno zvezo med ravnanjem in škodo ter protipravnost ravnanja (154. člen ZOR). Dokazno breme glede obstoja vseh elementov civilnega delikta nosi tožnik, ki mora izkazati, da se je škodni dogodek zgodil na zatrjevani način. Če tožnik ne dokaže temeljnega dejstva o nastanku škodnega dogodka, zahtevek za povrnitev škode ni utemeljen.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je pojasnilo, da ugotavljanje predpostavk civilnega delikta v pravdi ne pomeni nedovoljenega posega v domnevo nedolžnosti pokojnega prednika tožencev, četudi se postopek nanaša na isti historični dogodek kot predkazenski postopek.
VSM Sodba I Cp 225/2024 — Višje sodišče v Mariboru
-
V tej sodbi je bil zahtevek zavrnjen, ker tožnica ni uspela dokazati, da je do padca po stopnicah prišlo na zatrjevani način.
VSM Sodba I Cp 940/2023 — Višje sodišče v Mariboru
-
V tej sodbi tožnik ni uspel dokazati, da je do prometne nesreče sploh prišlo oziroma da so poškodbe nastale na zatrjevani način.
Sodba II Ips 406/2004 — Vrhovno sodišče
-
Toženca sta ravnala protipravno s posekom in prodajo lesa, kar je preseglo njuna pooblastila za nabiranje kurjave v gozdu.
Sodba II Ips 98/2000 — Vrhovno sodišče