darilna pogodba za primer smrti
Sentenca
Darilna pogodba za primer smrti je pravni posel, ki se mora izpolniti po smrti darovalca, zato je za njeno veljavnost zahtevana stroga obličnost (545. člen OZ). Pogodba mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa, listina o sklenjeni pogodbi pa mora biti izročena obdarjencu. Če pogodba ni sklenjena v predpisani obliki, je nična (48. člen ZN). Obličnost je pogoj za veljavnost (ad valorem), kar pomeni, da vsaka kršitev pravil o sestavi notarskega zapisa, vključno s pravili o nepristranskosti prič, povzroči ničnost celotnega pravnega posla.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da je darilna pogodba za primer smrti nična, če pri sestavi notarskega zapisa kot zapisna priča sodeluje oseba, ki zaradi sorodstvene povezave s strankama po zakonu ne bi smela sodelovati.
VSRS sodba II Ips 69/2016 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je treba darilo za primer smrti pri presoji nujnega deleža obravnavati enako kot darilo, dano v zadnjem letu življenja zapustnika.
Sodba II Ips 388/2010 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razvezalo darilno pogodbo za primer smrti, ker bi sicer obdarjenka lahko po smrti darovalca samostojno dosegla vknjižbo lastninske pravice v zemljiški knjigi, kar bi povzročilo nepotrebne nadaljnje pravde.
Sodba in sklep II Ips 444/2009 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru darilna pogodba za primer smrti ni nastala, ker darovalka ni izrecno odpovedala pravici do preklica darila, čeprav je bila pogodba sklenjena v obliki notarskega zapisa.
VSL sodba in sklep II Cp 494/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnik z darilno pogodbo za primer smrti ni mogel pridobiti zemljišča, ker je darovalka to nepremičnino predhodno že veljavno prenesla na toženko z vpisom v zemljiško knjigo.
Sodba II Ips 517/94 — Vrhovno sodišče